ZSSS proti uničenju referenduma

2. 4. 2014

Ministrstvo za notranje zadeve je prejšnji teden objavilo osnutek sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki bo v javni razprav do 21. aprila. Izvršna sekretarja ZSSS Goran Lukić in Andrej Zorko menita, da je zakonski predlog treba umakniti, saj po njem referendumi skoraj ne bodo več mogoči. Po Lukićevih besedah gre za zakon, ki konkretizira spremembo 90. člena ustave. Ministrstvo za notranje zadeve, ki je zakon pripravilo in dalo v javno razpravo, po njegovem mnenju zanj nima potrebne legitimnosti, saj je bilo pred letom dni vpleteno v izgubo več tisoč podpisov za referendum o slabi banki. Tudi takrat je ministrstvo vodil isti minister Gregor Virant. Po Lukiću je vprašljiv tudi potreben kvorum, petina vseh volivcev, torej dobrih 342.000. Za stranko, ki je zmagala na zadnjih parlamentarnih volitvah, pa je glasovalo le 314.000 volivcev.

 

Po Zorkovih besedah je referendum edina prava oblika preverjanja ali oblast deluje skladno z voljo ljudstva. Če bodo predlagane zakonske spremembe sprejete, bodo referendumi možni bolj teoretično kot v praksi. Prva sprememba, ki sploh ne temelji na spremembah ustave, zahteva od iniciatorjev referenduma, da v sedmih dneh zberejo 2500 podpisov, overjenih na upravnih enotah. Če po sedmih dneh državni zbor odloči, da referendum ni dovoljen, se lahko predlagatelji obrnejo na ustavno sodišče, po še veljavnem zakonu se je na ustavno sodišče moral obrniti državni zbor. Ustavna pritožba je seveda zahtevna in zapletena strokovna zadeva, ki naročnika lahko precej stane.

 

Novost v predlaganem zakonu je tudi obveznost pobudnikov, da ustanovijo iniciativni odbor in da ta izvoli svojega predsednika. Vsi člani in predsednik so dolžni pristojnemu organu dati svoje osebne podatke. Zorko se sprašuje, zakaj za to rešitev ni nobene utemeljitve, sprašuje tudi, kje je temelj postavljanja te zahteve. Zanima ga, s čim država utemeljuje pravico do poseganja v organizacijsko strukturo pobudnikov referenduma. Kje je razlog za ustanovitev iniciativnega odbora, predlagatelji ne povedo. Manjka samo še to, da bi zakon predpisal način izvolitve predsednika iniciativnega odbora.

 

»Zakon ne pomeni konkretizacijo ustavnih sprememb, ampak grob in nedopusten poseg v sistem zbiranja podpisov. S predpisovanjem postopkov bo v primerjavi s sedanjo prakso 90 odstotkov manj referendumov,« opozarja Zorko. Petina volivcev, ki mora glasovati za zavrnitev zakona, je veliko več kot znaša petodstotni prag za vstop strank v državni zbor. Za to ni nobene razumne utemeljitve, je prepričan. Ob tem, ko udeležba volivcev na volitvah nenehno pada, Zorko sprašuje, ali bodo poslanci izvoljeni tudi v primeru, da bo za politične stranke volilo manj kot 20 odstotkov volivcev.