ZSSS razlaga: O mišično-kostnih obolenjih

22. 11. 2023

Mišično-kostna obolenja povzročajo bolečine v mišicah, kitah in sklepih ter slabšajo kakovost posameznikovega življenja, praviloma pa se na zunaj komaj opazijo. Nastanejo po dolgoletnem fizičnem delu.

Vzroki zanje so večvrstni: ročno premeščanje bremen, ponavljajoči se gibi na primer pri delu ob tekočem traku, pa tudi dolgotrajno sedeče delo, prisilna drža in podobno. Na delovnih mestih po Evropi sta v preteklih desetletjih vzporedno potekala dva procesa: vlaganje v več varnosti in zdravja pri delu in hkrati racionalizacija delovnih procesov v imenu višje produktivnosti. Z racionalizacijo so bili odpravljeni vsi nepotrebni gibi, da bi bil delovni čas čim bolje izkoriščen. S tem pa je zmanjkalo časa za drobne počitke, potrebne za celjenje mikro poškodb zaradi preobremenjevanje tkiva v mišicah ter sklepih delavk in delavcev. Nekega dne jih telo ne zmore več zaceliti in pojavijo se trajne okvare ter trajna bolečina.

---

Statistika

Mišično-kostna obolenja so res pogosta. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) leta 2021 na bolniški niti enkrat ni bilo kar 49,22 odstotka zaposlenih, 22,9 odstotka zgolj enkrat letno, preostalih 28 odstotkov pa je bilo bolniško odsotnih večkrat letno. Povprečno trajanje bolniške odsotnosti z dela narašča s starostjo, ko se med drugim nabirajo tudi mišično-kostna obolenja. Do 44. leta starosti smo bolniško odsotni v povprečju 11 dni na leto. Po tej starosti pa 27 dni. Pri ženskah so bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva najpogostejši vzrok bolniške odsotnosti z dela, pri moških pa drugi najpogostejši vzrok (za poškodbami in zastrupitvami). Leta 2021 smo bili zaradi tovrstnih diagnoz na bolniški daleč največkrat oziroma skupaj kar 3.8 milijona dni.

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) pa so bile v letu 2022 najpogostejši razlogi ocene invalidnosti prav bolezni mišično-skeletnega sistema, in sicer gre za 28,7 odstotka vseh bolezenskih stanj. Največkrat sta bili II. in III. kategorija invalidnosti podani prav zaradi mišično-skeletnih bolezenskih stanj (zlasti III. kategorija invalidnosti), sledijo jim duševne in vedenjske motnje ter neoplazme.

---

Evropska kampanja za preprečevanje mišično-kostnih obolenj

Mišično-kostna obolenja so enako velik problem tudi drugod po državah Evropske unije. Ankete Evropske raziskave o delovnih razmerah (EWCS) so pokazale, da približno trije od petih delavcev v EU poročajo o težavah v zvezi s kostno-mišičnimi obolenji; od tistih delavcev, ki poročajo o z delom povezanih zdravstvenih težavah, pa jih kar 60 odstotkov opredeljuje mišično-kostna obolenja kot njihovo največjo težavo. Zato je v letih od 2020 do 2022 po vsej EU potekala kampanja »Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta«, katere cilj je bil ponuditi celovit pogled na vzroke ter ponuditi praktična orodja in rešitve za prevencijo.

S kampanjo so opozarjali, da so trije od štirih najpogostejših dejavnikov tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu povzročitelji mišično-kostnih obolenj:

• ponavljajoči se gibi rok,
• dolgotrajno sedenje in
• dviganje in premikanje oseb ali težkih bremen.

Kampanja je potrdila, da je mišično-kostna obolenja, povezana z delom, mogoče preprečiti s celostnim pristopom in kulturo preprečevanja. Pri tem pa je bistvena prav delodajalčeva ocena tveganja za njihov nastanek na posameznih delovnih mestih. Govorimo seveda o taki oceni tveganja, ki jo zna pripraviti strokovnjak, ki obenem ve, kako se pravilno ocenijo tovrstna tveganja, in na podlagi pravilne ocene pripravi ustrezne preventivne ukrepe na vsakem delovnem mestu. Zato je toliko pomembneje, da novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, katerega cilj je preprečevanje mišično-kostnih obolenj, prinaša v Slovenijo sodobna spoznanja o vsestranskem ocenjevanju fizičnega tveganja za njihov nastanek.

---

Psihosocialni dejavniki pospešujejo ali zavirajo nastanek mišično-kostnih obolenj

Evropska kampanja 2020–2022 pa je opozorila še, kako zelo je razvoj mišično-kostnih obolenj odvisen tudi od psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnih mestih. Čeprav so fizični dejavniki tveganja običajno glavni z delom povezani dejavnik, lahko psihosocialni dejavniki na delovnem mestu pomembno prispevajo k tveganju za nastanek kostno-mišičnih obolenj in poslabšanju že obstoječih težav.

Psihosocialni dejavniki, povezani s kostno-mišičnimi obolenji, so lahko:

• prevelike delovne obremenitve,
• nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga,
• pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje delavčevega vpliva na način opravljanja dela,
• slabo uvajane organizacijske spremembe,
• negotovost pri delu,
• neučinkovita komunikacija,
• pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev,
• psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb,
• nizko zadovoljstvo pri delu.

Izpostavljenost neugodnim psihosocialnim dejavnikom povzroči fiziološke spremembe v telesu kot telesni odziv na stres. Dolgotrajni »stres« zato lahko privede do:

• hormonskih sprememb, kot je sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj,
• povečanega mišičnega tonusa (»napetosti«),
• sprememb/poslabšanja v telesnih mehanizmih obnove tkiva,
• povečanega zaznavanja bolečine.

Poleg tega lahko velike fizične obremenitve in pomanjkanje podpore sodelavcev in vodij povzročijo, da poskušajo delavci in delavke delati hitreje ter brez počitkov, in v naglici se jim lahko zgodi, da pri tem uporabljajo nevarno držo ali nosijo dodatna bremena (kar povečuje tveganje za mišično-skeletne poškodbe) ter da izbirajo nevarne bližnjice in tvegajo nezgode pri delu. Ker ni dovolj časa za počitek in z njim za telesno obnavljanje, se še poveča tveganje za mišično-kostno obolenje.

Povečana mišična napetost vpliva na biomehansko obremenitev mišic in kit, kar povečuje tveganje preobremenitve. Pri številnih mišično-kostnih obolenjih se poruši ravnovesje med poškodbo in obnovo tkiva, kar vodi do vnetja. S stresom povezane spremembe mehanizmov obnavljanja tkiva ga še dodatno poslabšajo. Drugi mehanizmi lahko delujejo posredno: stres lahko denimo povzroči večje zaznavanje bolečine oziroma zmanjša toleranco za bolečino.

Vsi psihosocialni dejavniki pa niso slabi. Dokazano je, da lahko pozitivni vidiki psihosocialnega delovnega okolja pomagajo zmanjšati negativne učinke. Dejavniki, kot je dobra socialna podpora sodelavcev ali vodij, lahko izravnajo negativne učinke visokih delovnih zahtev. V nekaterih primerih na primer visoke ravni psihičnih obremenitev pri delu, zaradi katerih bi pričakovali visoko tveganje za mišično-kostna obolenja, nimajo pričakovanega negativnega učinka, saj njihov vpliv izničijo prednosti močnega osebnega nadzora ali socialne podpore.

Ker na telesno in duševno počutje delavk in delavcev lahko vplivajo tako fizični kot psihosocialni dejavniki, mora biti pristop k ocenjevanju tveganja širok. Za ugotavljanje vzrokov težav in razvoj preventivnih ukrepov je pomembno razumeti tako prispevek posameznih fizičnih dejavnikov tveganja (na primer masa in pogostost dvigovanja bremen ali obseg nerodnih ali ponavljajočih se gibov) kot obseg, v katerem posamezni psihosocialni dejavniki prispevajo k skupnemu bremenu delavk in delavcev.

Takšna so priporočila evropske kampanje ne le za preprečitev nastanka mišično-kostnih obolenj, temveč tudi za pomoč ljudem s kroničnimi mišično-kostnimi obolenji za vrnitev na delo:

• prednostno obravnavajte ugotovljeno tveganje za nadlegovanje ali nasilje. Z delom povezano nasilje je lahko resno vprašanje varnosti in zdravja, ki ima tako fizične kot psihološke posledice,
• razjasnite prioritete, vloge in odgovornosti ter hierarhijo poveljevanja, da se odpravijo pretirane ali nasprotujoče si delovne zahteve,
• krepite pozitivne psihosocialne dejavnike,
• povečajte podporo sodelavcev in vodij.

Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni, ZSSS, 2016

Priročnik Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, MDDSZ, 2023

Kaj je poklicna bolezen in kako jo je mogoče pravno veljavno ugotoviti, ZSSS, 2023

---

Najpogostejša mišično-kostna obolenja

Vzroki mišično-kostnih obolenj in z njimi povezane bolečine so okvare medvretenčne ploščice ter kronična obolenja hrbtenice, bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska, preveliko obremenjevanje kit, kitnih ovojnic in mišičnih oziroma kitnih narastišč, okvare meniskusa kolena ter ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska (sindrom zapestnega kanala).
Najpogostejša med vsemi poklicnimi boleznimi mišično-skeletnega sistema so vsekakor obolenja hrbtenice, ki nastanejo zaradi ročnega premeščanja bremen, pripogibanja, prisilne drže in dolgotrajnega sedenja. Tako obolevajo predvsem delavke in delavci, katerih delo je fizično zahtevno in zahteva ponavljajoče se gibe, uporabo moči, prisilno držo telesa, statično mišično delo (na primer tudi medicinske sestre, delavci, ki delajo za računalnikom, zobozdravniki in kirurgi, trgovke za blagajnami ali v delikatesah in drugih prodajalnah, telefonisti ipd.). K mišično-skeletnim boleznim hrbtenice sodijo bolezni, kot so denimo preobremenitve mišic, vezivnega (ligamentarnega) aparata, degenerativne spremembe in kronične poškodbe medvretenčne ploščice, vnetje in pritisk na živčne korenine. Vse imajo lahko akutni ali kronični potek. Prevladuje bolečina, ki sprva traja nekaj tednov. Drugih nepravilnosti v začetku bolezni ni najti. Tudi rentgenski posnetek hrbtenice največkrat nič ne pokaže. Nekompliciran akutni bolečinski sindrom se v 95 odstotkih ozdravi v šestih mesecih, a se v letu dni ponovi v 62 odstotkih in v dveh letih kar v 80 odstotkih primerov. Kronična mišična obolenja hrbtenice lahko vodijo do omejene delazmožnosti oziroma do invalidnosti. Bolečini v križu se je pogosto mogoče izogniti, če pravilno delamo z bremeni.

---

Pravilno in nepravilno dviganje bremen 

Dvigaj ali spuščaj s pokrčenimi koleni in s čim bolj zravnano hrbtenico. Breme naj bo čim bliže telesa. Trebušni pas in ledvena opora nimata dokazanega razbremenilnega učinka za hrbtenico.

• Preveri, ali je ročno premeščanje nujno in ali se ga da opraviti z mehanskimi pripomočki!
• Na premeščanje bremena se prej pripravi!
• Ne izvajaj sunkovitih gibov!
• Če je mogoče, uporabi obe zgornji okončini!
• Zagotovi dober oprijem!
• Če ni nujno, ne uporabljaj rokavic; če so potrebne, naj bodo nedrseče in ne prevelike!
• Simetrično se obremêni z enako težkimi bremeni istih dimenzij na vsaki strani!
• Breme naj bo čim bliže telesa (»1 kg perja je ‘težji’ od 1 kg svinca!«)!
• Dvigaj ali spuščaj s pokrčenimi koleni in s čim bolj zravnano hrbtenico!
• Breme čim prej odloži in ga nato potiskaj ali vleci po podlagi!
• Potiskanje ima prednost pred vlečenjem, spuščanje pred dviganjem.
• Optimalno navpično območje za premeščanje je na nivoju pasu, sprejemljivo med komolci in koleni.
• Za premeščanje velja načelo: bolje večkrat manj kot manjkrat več.
• Dviguj/premeščaj v paru ali z več podobno visokimi in usklajenimi sodelavci!
• Dobra obutev/podplat in nedrseča tla so pogoj za varno premeščanje bremen.
• Izogibaj se navpičnemu premeščanju bremen, nadomestijo naj ga vozički ali podesti z nastavljivima višino in nagibom, valjčne linije ali tekoči trakovi, konzolna ali prostostoječa dvigala!

Organizacijski ukrepi za preprečevanje mišično-kostnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen

• Izbira lažjih, manjših in bolj stabilnih bremen.
• Naročanje materialov v manjših pakiranjih (npr. cement, lepila, barve ipd.).
• Opremljenost bremena z navedbo teže ter morebitnimi ročicami za lažji prijem.
• Preureditev skladišča v smislu preureditve vsebine polic z najtežjimi bremeni v višini med stegni in prsnim košem.
• Zmanjšanje razdalj prenašanja bremen.
• Odprava ponavljajočih se gibov.
• Porivanje bremen namesto vlečenja.
• Odprava dvigovanja težkih bremen s tal nad višino ramen.
• Zmanjšanje obsega tistih del, ki zahtevajo pripogibanje, sključeno držo ter stegovanje vstran oziroma z rotacijo telesa.
• Zagotovitev primernih oblačil in obutve.
• Izbira osebne varovalne opreme, ki ne bo ovirala delavca oziroma delavke pri prenašanju težkih bremen.
• Informiranje in usposabljanje delavcev za pravilno in varno delo s težkimi bremeni.
• Priprava in uporaba internih predpisov.
• Postavitev varnostnih znakov in opozoril.
• Zaščita nosečnic ter delavk in delavcev s slabšimi fizičnimi sposobnostmi.
• Timsko delo.

Vir: Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, ZSSS, 2014:

---

Ergonomija

Po definiciji Mednarodnega ergonomskega združenja je ergonomija znanstvena disciplina, ki proučuje odnose med človekom in drugimi deli sistema (na primer delovnimi sredstvi). Je stroka, ki temelji na teoretičnih načelih oblikovanja, da se doseže dobro počutje ljudi in učinkovitost sistema. Kot multidisciplinarna veda vključuje znanja psihologije (veda o duševnosti, vedenju in psiholoških procesih pri človeku), antropometrije (veda o merah človeškega telesa), biomehanike (veda o mehaniki človeškega telesa pri gibanju), fiziologije (veda o življenjskih procesih človeškega telesa), kognitivnih znanosti (veda o umu in inteligenci), varstva pri delu, organizacije dela ter industrijskega inženiringa in oblikovanja.
Cilj ergonomije delovnega mesta je prilagoditi delo lastnostim delavca, tako da bo (ostal) zdrav, zadovoljen in produktiven v učinkovitem delovnem sistemu. Fizikalna ergonomija obravnava predvsem obremenitve gibal (drže, bremena, ponavljajoče se gibe …). Spoznavno-miselno ergonomijo zanimajo zaznave, miselni procesi, odločanje, psihične obremenitve. Organizacijska ergonomija pa proučuje načrtovanje časa, komuniciranje, timsko delo, upravljanje človeških virov. Ergonomija je lahko korektivna (popravlja delovna mesta) ali proaktivna (oblikovanje novih delovnih mest).

Podrobno predstavitev mišično-kostnih bolezni, ki so posledica dela, najdete v tiskani obliki v tematski številki z naslovom Ročno premeščanje bremen (oktober 2023).

Poklicne mišično-kostne bolezni

Letos sprejeti slovenski Pravilnik o poklicnih boleznih določa naslednje poklicne mišično-kostne bolezni:

Poklicna bolezen:	Kje se pojavlja:
505.01 Osteoartikularne bolezni rok in zapestij, ki jih povzročijo mehanske vibracije	Večina posameznikov s sindromom vibracije dlani-roke ima kombinacijo vaskularnih in senzorično-nevralnih učinkov. V težkih primerih lahko nastanejo osteoartikularne bolezni. Vibracije dlani in roke nastanejo na primer pri mletju, predenju, čiščenju ulitkov, uporabi brusilne plošče, motorne žage, visokotlačne cevi za vodo, udarnega vrtalnika, bata, dleta, varilnega kladiva ali drugega pnevmatskega orodja, kjer je treba pritisniti obdelovanec na vrteče se orodje ali orodje na obdelovanec.
505.02 Angionevrotične bolezni, ki jih povzročijo mehanske vibracije	Beli prsti, ki jih povzročajo vibracije (Raynaudov fenomen poklicnega vzroka). Za bolezen so značilni napadi vazokonstrikcije arterij prstov. Napadi lahko trajajo od nekaj minut do nekaj ur in se pogosteje pojavijo pri izpostavljanju mrazu. Simptomi vključujejo mravljinčenje in otrplost prstov in rok, v poznejših stadijih zmanjšano zaznavanje dotika, temperature in vibracij ter poslabšanje ročne spretnosti.
506.10 Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska	Akutno ali kronično vnetje burze. Burzitis ne povzroča deformacije sklepov, lahko pa povzroča močne bolečine in omejuje gibanje. Burzitis večinoma prizadene komolec, ramo ali koleno, obstajajo pa še druge pogoste oblike: kalkanearni (Ahilova tetiva), iliopektinični (iliopsoas), ishiadični in trohanterični. Poklicni burzitis lahko povzročijo poškodba, kronična čezmerna uporaba, pritisk, trenje ali prisilna drža. Burzitis kot posledica trenja je lahko povezan s čezmernim trenjem pri specifičnih poklicih; prepatelarni burzitis je denimo značilen za čistilce (gospodinjske pomočnike), polagalce talnih oblog, krovce, rudarje v premogovnikih; burzitis olekranona za risarje, graverje, loščilce, urarje; ishiadični burzitis za tkalce (tkalska zadnjica).
506.11 Prepatelarni in subpatelarni burzitis	Prepatelarni burzitis je vnetje burze nad pogačico, ki povzroči izrazito povečanje tekočine v njenem prostoru. Lokalna poškodba, ki je posledica neposrednega udarca ali padca na koleno ali poklica, pri katerem je potrebno čezmerno klečanje, lahko povzroči prepatelarni burzitis. Površinski infrapatelarni burzitis (duhovniško koleno) je lociran bolj distalno kot prepatelarni bursitis in je povezan s pokončnejšo držo pri klečanju. To zdravstveno stanje se pojavlja v glavnem pri teh poklicih: polagalci talnih oblog, rudarji v premogovnikih, krovci, vodovodarji, vrtnarji, gospodinjski pomočniki itd.
506.12 Olekranonski burzitis	Burzitis olekranona je vnetje burze, ki leži nad olekranonom na proksimalnem koncu podlahtnice. Burza je locirana med podlahtnico in kožo na hrbtnem izbočenem delu komolca. Burzitis olekranona je veliko pogostejši pri moških. Akutna ali ponavljajoča se (kumulativna) mikropoškodba. Akutne poškodbe lahko nastanejo pri kateri koli aktivnosti, ki povzroči neposredno poškodbo zunanje strani komolca (na primer neposreden udarec, kontuzija, pristanek na olekranonu ob padcu na trda tla). Ponavljajoča se mikropoškodba – dolgotrajen pritisk na komolec, ponavljajoče se drgnjenje predela olekranona ob mizo, kronična čezmerna uporaba. To zdravstveno stanje se pojavlja v glavnem pri teh poklicih: rudarji, polirci, risarji, steklopihalci, urarji, športniki itd.
506.13 Ramenski burzitis	V ramenskem predelu je več burz: subakromialna, subdeltoidna, subkorakoidna in subskapularna, ki ležijo, kot povedo že njihova imena, pod akromionom, deltoidom, korakoidom in skapulo. Čeprav lahko vsaka od naštetih burz povzroči razdraženost, vnetje in bolečino zaradi čezmerne uporabe ramena ali poškodbe ramenskega predela, je subakromialna burza daleč najpogosteje prizadeta in je pogosto poklicnega izvora. Trenje po navadi povzroči draženje, zaradi česar se ovojnica burze zadebeli, posledično pa se količina trenja poveča. To vpliva na normalno drsenje mehkih struktur čez ramenske kostne strukture. Ramenski burzitis je značilen za poklice, pri katerih morajo delavci izvajati ponavljajoče se dejavnosti z dvignjeno roko in veliko amplitudo gibov ramenskega sklepa. Glavni poklici: kovači, žagarji, kopači itd. Ramenski burzitis je pogosta bolezen pri športnikih, ki morajo izvajati ponavljajoče se mete in zamahe ter uporabljajo ramenski sklep v celotnem razponu gibanja, na primer pri plavanju, gimnastiki in rokoborbi.
506.21 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti kitnih ovojnic	Bolečina v dorzalnem in/ali palmarnem predelu zapestja. Klinični znaki: občutljivost prizadetih kitnih ovojnic ob palpaciji. Ob aktiviranju kit se pojavi bolečina, na primer pri iztegovanju ali zvijanju zapestja proti uporu. V akutni fazi so lahko prisotne oteklina, pordelost, toplota in krepitacija. Glavna poklicna uporaba in viri izpostavljenosti: ponavljajoči se in siloviti gibi dlani, denimo pri rezanju mesa, filiranju rib, polnjenju strojev, ročnem sestavljanju, uporabi ročnega orodja.
506.22 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti peritendineuma	Peritendinitis je vnetje plasti vlaknastega tkiva okoli kite. Bolezen pogosto prizadene zapestje, lahko pa tudi druge kite. Vzrok: ponavljajoči se in siloviti gibi zapestja/dlani, npr. pri rezanju mesa, filiranju rib, polnjenju strojev, ročnem sestavljanju, uporabi ročnega orodja. Klinični znaki: občutljivost prizadetih kit ob palpaciji. Ob aktiviranju kit se pojavi bolečina, na primer pri iztegovanju ali zvijanju zapestja proti uporu. V akutni fazi so lahko oteklina, pordelost in toplota.
506.23 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti prirastišč mišic in kit	Vnetje kite v komolcu, v bicepsu v rami in nadlahtnici. Bolečina v prizadeti kiti. Klinični znaki: občutljivost prizadete kite ob palpaciji. Ob aktiviranju kite se pojavi lokalna bolečina, denimo pri iztegovanju ali zvijanju zapestja ali odmikanju v rami proti uporu. Vzroki: ponavljajoči se in siloviti gibi rok, na primer pri rezanju mesa, filiranju rib, polnjenju strojev, ročnem sestavljanju, uporabi ročnega orodja, čiščenju in beljenju stropov, montaži napeljave, cevi itd. pod stropom.
506.30 Lezije meniskusa po dolgotrajnem delu v klečečem ali čepečem položaju	Raztrganina lateralnega ali medialnega meniskusa kolena. Bolečina na medialnem ali lateralnem predelu kolenskega sklepa, oteklina, »zaklepanje«. Vzrok: dolgotrajno klečanje ali čepenje, na primer pri rudarjih, polagalcih podov, mizarjih, električarjih.
506.40 Paraliza živcev zaradi pritiska	Sindrom karpalnega kanala – Stisnjenje medianega živca v zapestju Sindrom Guyonovega kanala – Stisnjenje ulnarnega živca v zapestju Sindrom kubitalnega kanala – Stisnjenje ulnarnega živca v komolcu Sindrom tarzalnega kanala – Stisnjenje tibialnega živca v gležnju Zunanji poplitealni živec – Stisnjenje živca na vratu fibule Dolgi torakalni živec – Stisnjenje živca na ravni rame   Vzrok: dolgotrajen zunanji pritisk na anatomske strukture, ki povzroča poškodbe živcev zaradi stisnjenja, na primer uporaba ročnih orodij s ponavljajočim se ali stalnim pritiskom na karpalne kosti pri stisnjenju medianega živca ali nošenje težkih predmetov na rami pri stisnjenju dolgega torakalnega živca.
506.45 Sindrom karpalnega kanala	Sindrom karpalnega kanala je bolezensko stanje, povzročeno s stisnjenjem medianega živca, ki poteka skozi karpalni kanal. Senzorični simptomi vključujejo otrplost, mravljinčenje in/ali bolečino na območju medianega živca. Simptomi se pogosto pojavijo ponoči. V težjih primerih se lahko pojavijo motorični simptomi (šibkost in zmanjšana funkcija dlani). Vzrok: dolga obdobja hitro ponavljajočih se gibov dlani. Uporaba sile in prisilen položaj zapestja/dlani sta dejavnika, ki poslabšata stanje. Vibracija dlani-roke. Ponavljajoči se in siloviti gibi dlani, na primer pri rezanju mesa, filiranju rib, razvrščanju paketov, ročnem sestavljanju. Izpostavljenost orodjem, ki povzročajo vibracije dlani-roke, denimo pri mletju, loščenju, delu z motorno žago, vrtanju. Delo z ročnimi orodji, ki pritiskajo na zapestje, na primer z dletom, ali ponavljajoči se udarci ob zapestje (denimo pri uporabi dlani namesto kladiva).

 

OPOMBA: Država prizna kot poklicne bolezni samo tiste, ki so naštete v Prilogi 1 Pravilnika o poklicnih boleznih. Tako nam na primer poročilo Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa o vlogah za priznanje poklicne bolezni, ki so prispele od 1. maja do avgusta 2023, pove, da je prispelo 46 vlog in od teh 20 za sindrom karpalnega kanala. Med njimi je veliko pisarniškega dela pred računalnikom, kar pa še ni vključeno ne v merila EU in tudi ne v slovenska merila za priznanje te poklicne bolezni. Po mnenju slovenske medicine dela je zato »pisarniški« sindrom karpalnega kanala kvečjemu »bolezen, povezana z delom«. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) pa določa, da gre pri slednji zgolj za bolezen, pri kateri ima delovni proces oziroma delovno okolje vlogo predisponirajočega, ne pa vzročnega dejavnika (delavec je za tako bolezen bolj dovzeten). Drugi primeri bolezni, povezanih z delom, so še primeroma ekstraavralni učinki hrupa, izgorelost na delu in sindrom fibromialgije.

Lučka Böhm,
samostojna svetovalka ZSSS za varnost in zdravje pri delu

Delavska enotnost

Ta članek je v celoti objavljen v tematski številki z naslovom Ročno premeščanje bremen (oktober 2023) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod tematske številke Ročno premeščanje bremen pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko:

ZSSS razlaga: Kaj vse prinaša novi pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen?