ZSSS komentira: Zakaj je pomembna široka javna razprava o predlogu vnosa fiskalnega pravila v ustavo ter ustavnih sprememb referendumske zakonodaje?

21. 4. 2013

V intervjuju za Dnevnik (20. 4. 2013) je minister za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregor Virant med drugim izjavil, da so v Državljanski listi za vpis fiskalnega pravila v ustavo zaradi dveh razlogov, »ker bi nevpis zelo poslabšal naš položaj in ugled v mednarodni skupnosti in ker na ta način na ustavni nivo dvigujemo elementarno vrednoto Slovencev – gospodarjenje po zdravi kmečki pameti. Zlato fiskalno pravilo ni nič drugega kot gospodarjenje z javnim denarjem po zdravi kmečki pameti«.

 

Če parafriziramo zgornje besede, gre tu za zelo lahkotno in površno operiranje z zdravo kmečko pametjo. Kajti če uporabimo isto zdravo kmečko pamet, se lahko zelo strinjamo s stališčem člana strokovne skupine za spremembo 148. člena ustave dr. Lojzeta Udeta, ki je na naslednji način pojasnil svoje nasprotovanje vnosu fiskalnega pravila v ustavo: Vključitve te določbe v ustavo pogodba o fiskalnem pravilu, ki je bila ratificirana v državnem zboru, v določbi drugega odstavka 3. člena ne zahteva, jo le priporoča. Določbe, ki naj bi zagotovile spoštovanje in upoštevanje tega pravila v nacionalnih proračunskih postopkih naj bi »zavezujoče in trajne«. Interpretacija te določbe v obravnavanem besedilu, da naj bi bilo pravilo uveljavljeno z dopolnitvijo ustave ali z »ustavi primerljivim aktom« (npr. temeljnim zakonom) ni natančna, saj je nemška ustava naslovljena z »Grundgesetzt«, v našem pravnem sistemu pa temeljnih zakonov ne poznamo. Tudi vsako zakonsko ureditev je ne le mogoče, temveč v pravni državi tudi treba šteti za zavezujočo in trajno. Ustava že sedaj vsebuje vse ustavne podlage za uveljavitev fiskalnega pravila, saj v prvem odstavku 148. člena določa, da morajo biti vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe zajeti v njihovih proračunih, v 149. členu pa, da so krediti v breme države in poroštvo države za kredite dovoljeni le na podlagi zakona. Državni zbor je z zakonom ratificiral pogodbo o fiskalnem pravilu. Ta pogodba je na podlagi določb 8. člena in drugega odstavka 153. člena ustave zavezujoča tudi za državni zbor. V našem sistemu velja načelo primata mednarodnega prava, kar pomeni, da morajo biti zakoni v skladu z veljavnimi mednarodnimi pogodbami (določba drugega odstavka 153. člena ustave). Zaradi tega pomeni že ratifikacija pogodbe o fiskalnem pravilu »zavezujoča in trajna pravila«, kot jih zahteva drugi odstavek 3. člena pogodbe. Slovenska pravna ureditev torej zagotavlja spoštovanje fiskalnega pravila. Zaradi tega sprememba in dopolnitev ustave nista potrebni.

 

Skratka, tematika predloga fiskalnega pravila v ustavo je veliko preresna, da bi jo argumentirali na tako površen način, kot si je to privoščil dr. Virant. Prav zato je še kako pomembna široka javna debata tako na to temo kot tudi na temo predloga ustavnih sprememb referendumske zakonodaje.

 

In prav zato bo Koalicija solidarnih v ponedeljek, 22.4. 2013 med 10 in 14 izvedla posvet Slovenija, zdaj (in tukaj?)!, kjer bomo z aktivno vključitvijo strokovne javnosti med drugim obravnavali prav tematiko predloga vnosa fiskalnega pravila v ustavo.