ZSSS komentira: Sramotno – delavcem socialno pomoč, kapitalu socialno kapico
18. 9. 2013
VEČ KOT JE REVNIH IN SOCIALNO IZKLJUČENIH,…
V ponedeljek, 16. 9. 2013, je Statistični urad RS objavil začasne podatke o kazalnikih dohodka in revščine za leto 2012. Podatki nam med drugim povedo naslednje:
V Sloveniji je živelo pod pragom tveganja revščine 13,5 odstotkov ali približno 271.000 oseb. Razpoložljiv neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil nižji od 606 evrov na mesec.
19,6 odstotka oseb v Sloveniji je bilo v letu 2012 revnih ali socialno izključenih, kar pomeni, da je v letu 2012 pod pragom revščine ali v socialni izključenosti živelo 392.000 oseb. Leta 2009 je bilo takšnih oseb 339.000, oziroma 53.000 oseb manj.
Po istih informacijah se je stopnja tveganja revščine v delovno intenzivnih gospodinjstvih, tj. v takih, v katerih so bili vsi odrasli člani delovno aktivni, in pri delovno aktivnih osebah glede na leto prej nekoliko zvišala.
Po informacijah STA se na Slovensko karitas s prošnjo za hrano, plačilo položnic in drugo pomoč mesečno obrne preko 5000 gospodinjstev. Ocenjujejo, da je letos 20 odstotkov več prošenj po finančni pomoči kot lani. Podobno ocenjujejo v Rdečem križu, kjer prejmejo največ prošenj za hrano. Lani sta organizaciji s hrano pomagali prek 270.000 socialno ogroženim ljudem.
Podatki ZPIZ kažejo, da je bilo leta 2011 za izplačila varstvenih dodatkov namenjenih v povprečju 4.565.176,90 evrov na mesec. Leta 2012 pa je bilo za izplačila varstvenih dodatkov na mesec v povprečju namenjenih le 1.623.514,17 evrov.
Ob koncu leta 2011 je varstveni dodatek k pokojnini prejemalo 46.752 oseb. V letu 2012 pa je bilo na osnovi odločb CSD na mesec povprečno 13.016 prejemnikov varstvenega dodatka. Če primerjamo podatka o številu prejemnikov varstvenega dodatka decembra 2011 (46.752) in decembra 2012 (10.386), lahko ugotovimo, da se je število prejemnikov zmanjšalo za dobre tri četrtine.
… BOLJ NAPADAJO SOCIALNO DRŽAVO
Ravno tako v ponedeljek, 16. 9. 2013, je na vladnih spletnih straneh pristal dokument z dolgim naslovom »Predlog Enotnega dokumenta za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti z ukrepi po področjih in sklep o ustanovitvi in imenovanju članov stalne vladne delovne skupine za zagotovitev boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti«.
S tem dokumentom naj bi zasledovali »cilj vzpostavitve boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva«.
In kakšne ukrepe lahko med drugim najdemo v tem dokumentu, ki med drugim predstavlja tudi podlago vladi in resornim ministrstvom za pripravo politik, strategij in programov za prihodnje finančno obdobje 2014-2020?
Št. 92: Nujno ponovno odprtje reforme dela
Št. 161: Čiščenje košarice pravic zdravstvenega zavarovanja
Št. 163: Omejitev socialnih prispevkov navzgor, uvedba socialne kapice pri izplačilu 36.000 EUR bruto zaslužka letno
Tukaj pa so še podcilji:
Ukinitev instituta “minulega dela” oziroma njegova preobrazba v “dodatek za stalnost”
Druga faza reforme dela
Povečevanje fleksibilnosti delovne sile
Analiza števila zaposlenih v javnem sektorju in njihova racionalizacija
Tako je – v času, ko narašča število revnih in socialno izključenih, je na vladni mizi gradivo, ki išče rešitev za izhod iz krize v ponovnem odpiranju reforme trga dela (vsi vemo, v interesu koga); »čiščenju« košarice pravic zdravstvenega zavarovanja (vsi vemo, kaj to pomeni) in socialni kapici (v času, ko je zdravstvena blagajna nelikvidna že tretje leto zapored!) da ne govorimo o predlogu za ukinitev dodatka na minulo delo. Če uporabimo eno samo besedo – sramotno!
Goran Lukič, izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja,
migracije in odnose z javnostmi
Nalagam ...