ZSSS komentira: Od kdaj je neplačevanje davkov in socialnih prispevkov ideološko in piar vprašanje? In kdo se spreneveda?

16. 4. 2013

Javna objava davčnih neplačnikov in nepredlagateljev obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za predpretekli mesec (REK obrazec) je pričakovano požela kar nekaj pozornosti. Tako je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič po pisanju Dnevnika povedal, da se »zelo ideološko in predvsem premalo profesionalno ukvarjamo s sramotilnim stebrom, ob tem pa se ne zavedamo, da gre tukaj za puhlico, ki ne bo izboljšala plačilne discipline«, in dodal, da je prav, da so tisti, ki ne plačujejo, javno objavljeni, »ampak mi bi radi to izkoristili za premislek in opozorilo, da je v tej državi plačilno disciplino potrebno vzpostavljati s pravnimi sredstvi, ne pa s piarovskimi«. Spet v Delu lahko preberemo, da je včerajšnja javna objava po mnenju GZS »politični marketing«.

 

Na seznamu nepredlagateljev obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za predpretekli mesec (REK obrazec) je recimo po zadnjem poročanju medijev 4879 zavezancev. Le kako smo prišli do tega, da je ta številka ideološka piar puhlica, če povzamemo razumevanje predstavnikov gospodarskega interesa? Ja, res je – javno objavo je potrebno vzeti tudi kot možnost za premislek – o tem, kako »daleč« smo prišli iz ustavne definicije pravne države do njene realnosti – tako, da gospodarski interes ob vseh teh številkah preprosto zamahne z roko, češ to vse je »ideološki piar«.

 

Število 4879 zavezancev, ki recimo niso oddali REK obrazcev in opazno več davčnih neplačnikov pa ni nastalo kar čez noč. Nastalo je z agresivno propagando »proste gospodarske pobude« za vsako ceno. Tako je – propagando. Ki malikuje dosežek Slovenije v poročilu Doing Business 2013, v kateri so izsledki za Slovenijo, ki kažejo, da je naša država naredila »velik napredek na področju enostavnosti ustanavljanja podjetij«, a hkrati vztrajno zanika dejstvo, da je slovensko poslovno okolje postalo tovarna ustanavljanja fiktivnih podjetij, katerih edini namen je beg pred takšnimi in drugačnimi terjatvami. Ki zanika dejstvo, da tako imenovani »slovenski poslovni model« večidel temelji na nelojalni konkurenci, socialnem dampingu in izigravanju zakonodaje. In prav to je pokazala včerajšnja javna objava davčnih dolžnikov.

 

Zato vprašanje javne objave davčnih neplačnikov in nepredlagateljev ni zgolj, koliko finančnih sredstev bo prinesel ta ukrep, temveč tudi, kakšne spremembe so potrebne na področju pregona dolgov iz naslova davkov oziroma socialnih prispevkov. A sprva si mora gospodarski lobi priznati, da se moramo od takšnega poslovnega modela, kot ga negujemo v Sloveniji in ki uničuje samega sebe in s tem prav vse deležnike v njem, čim prej posloviti. Dokler tega ne bo, bo vsako obravnavanje javne objave kot »ideološkega piara« pomenilo javno politični marketing, ki varuje slabe delodajalce. Tega pa si ne sme privoščiti nobeno resno gospodarstvo.

 

In še nekaj. GZS je v odzivu na javno objavo davčnih neplačnikov pozval predstavnike države, naj sprejmejo ukrepe, da bo država učinkovito pobrala davke in prispevke. V tej izjavi, s katero se sicer lahko v polni meri strinjamo, se skriva tudi velika mera sprenevedanja. GZS je namreč v zadnjih mesecih kar nekajkrat izpostavil, da je potrebno rezati v javni sektor, ali pa da je javni sektor razbohoten. No, Durs po podatkih vlade v obdobju od leta 2008 do 2011 zmanjšal število zaposlenih za 97. Leto 2011 je zaključil kadrovski načrt z 42 delovnimi mesti pod dovoljeno kvoto zaposlenih. Po istih podatkih Durs na področju izvajanja nalog naknadnega nadzora (inšpekcije) beleži kadrovski primanjkljaj 33 inšpektorjev, poleg tega pa je »davčna izvršba na robu organizacijskih in kadrovskih zmožnosti«. Torej, medtem ko se davčni dolg poslovnih subjektov viša, se davčni nadzor krči.

 

Tomaž Perše, v. d. generalnega direktorja Durs je v Odmevih povedal,  da Durs že nekaj let opozarja državo na kadrovski primanjkljaj. V isti oddaji je Darko Končan, generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije, povedal, da ne pozna države v razvitem svetu, ki teh služb, ki napaja 92 odstotkov ožilja celotne države z davki, ne bi okrepila. In tako smo tam, kjer smo – prosta gospodarska pobuda gre svojo pot, javni sektor in regulacijska vloga države pa se krčita. V vmesnem prostoru pa narašča davčni dolg.

 

Goran Lukić, izvršni sekretar ZSSS

za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi