ZSSS komentira: Končajte te protikrizne norosti! – Od predloga za ukinitev minimalne plače do namernega zaviranja notranje potrošnje in odpovedi kolektivne pogodbe kot »poteh iz krize«

31. 8. 2013

Včeraj  smo si lahko prebrali celo vrsto negativnih tekočih podatkih o ekonomskem stanju Slovenije.

 

Statistični urad RS (SURS) je objavil novico o zmanjšanju bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem četrtletju 2013 za 1,7 odstotka v primerjavi z drugim četrtletjem 2012. Skupaj se je v prvi polovici leta 2013 zmanjšal za 3,2 odstotka. Po zadnjih podatkih se je prav tako zmanjšalo trošenje gospodinjstev, in sicer za 2 odstotka.

 

SURS je prav tako objavil podatke o julijskih prihodkih od prodaje na drobno. Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno je bil v juliju 2013 za 3,4 odstotka nižji kot v juniju 2013. V trgovini na drobno z živili, pijačami in tobakom je bil nižji za 3,9 odstotkov.

 

Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno je bil v juliju 2013 za 6,4 odstotka nižji kot pred enim letom.

 

Zadnji podatki EUROSTAT –a o julijski brezposelnosti v EU28 nas medtem opozarjajo, da se je v Sloveniji izjemno povečala stopnja brezposelnosti na letni ravni, in sicer iz 9,3 odstotkov na 11,2 odstotkov. Višji medletni skok brezposelnosti sta doživela le Ciper (iz 12,2 odstotka na 17,3 odstotka) ter Grčija (iz 23,8 odstotka na 27,6 odstotka med majem 2012 in 2013).

 

Kakšna je torej Slovenija po obdobju nekajletne manije menedžerskih odkupov, ki mu je sledila finančna kriza in z njo Zakoni o interventnih ukrepih, Zakoni o dodatnih interventnih ukrepih, Zakoni o uravnoteženju javnih financ, nekaj zaporednih Nacionalnih reformnih programov in Programov Stabilnosti in rebalansov proračuna? Menedžerski odkupi so se zasidrali v slaba posojila bančnega sistema, katerih obseg je po zadnjih podatkih že 7,51 milijarde evrov ali 21,4 odstotka BDP. Medtem ko pa politični odločevalci že zadnjih nekaj let iščejo pot iz krize z vrsto interventnimi (beri: varčevalnimi) zakoni, pa je število registrirano brezposelnih blizu ravni leta 1999, ko je bilo povprečno število brezposelnih nekaj več kot 118.000; kazalci gospodarske aktivnosti in potrošnje padajo. In še bi lahko naštevali.

 

In kaj na vse to pravi Vlada RS?

 

Očitno se je odločila, da bo šla naprej po »preverjeni poti« varčevanja; v četrtek je namreč sprejela spremembe zakona o dohodnini, ki ukinjajo avtomatično usklajevanje neto letnih davčnih osnov iz davčne lestvice in davčnih olajšav z inflacijo. Kot da se ne zaveda, da bo ta ukrep le še bolj zavrl notranjo potrošnjo.

 

In kaj na vse to pravijo delodajalci?

 

Kot da ni dovolj, da se nekateri delodajalci javno zavzemajo za ukinitev minimalne plače oziroma njeno prepolovitev. Sedaj so iznašli nov »protikrizni ukrep« – odpoved kolektivne pogodbe dejavnosti.

 

Prav tako v četrtek je sindikat gradbenih dejavnosti Slovenije namreč prejel pošto s strani Gospodarske zbornice Slovenije, v katerem se je jih obvešča, da GZS (Združenje za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov) in Združenje delodajalcev Slovenije (sekcija za gradbeništvo) odpovedujeta Kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti vključno z njeno tarifno prilogo. In tako si delodajalci očitno zamišljajo pot iz krize – po »preverjeni poti« napada na delavske pravice. In to v dejavnosti, ki veliko bolj kot odpoved kolektivne pogodbe potrebuje velik investicijski zagon, ki bi se ga podprlo z učinkovitim črpanjem evropskih strukturnih skladov in sredstvi Evropske investicijske banke (EIB).

 

In kaj pravimo mi?

 

Vladi Republike Slovenije smo predlagali takojšnjo uvedbo davčnih blagajn. Čakamo na odgovor pristojnega ministrstva. Medtem ko na Hrvaškem že nekaj mesecev žanjejo učinke njihove uvedbe.

 

Pozvali smo jo k nujni pospešitvi črpanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov, saj nam po uradnih podatkih grozi nevarnost izgube sredstev pri Kohezijskem skladu na področju okoljske in prometne infrastrukture. Tako je – na področjih, ki so še kako pomembna za gradbeništvo. A kot vidimo, imajo delodajalci »rešitev« – odpoved kolektivne pogodbe gradbene dejavnosti.

 

Sporočilo je zelo jasno: Prišli smo do konca že tako napačnega modela slepega varčevanja in nižanja stroškov. Zato je tudi poziv Vladi Republike Slovenije in delodajalcem jasen: končajte s to norostjo. Pot naprej je investicijska pot trajnostno naravnanega socialno tržnega gospodarstva (med drugim) z ukrepi, ki smo jih že omenili zgoraj. Zato pozivamo Vlado Republike Slovenije in delodajalce, naj premorejo toliko politične in družbene zrelosti in obrnejo list v to smer. Sicer nas bodo vse skupaj zvlekli v brezno gospodarskega in socialnega samouničenja.