… himna delavskega gibanja
Francoz Eugène Edine Pottier (1816–1887) je bil človek mnogih obrazov: revolucionar, anarhist, socialist, delavski poet, transportni delavec, član pariškega mestnega sveta. Vanj je bil izvoljen v prelomnem, pomembnem zgodovinskem obdobju, in sicer v času upora pariškega delavskega razreda, ki ga danes poznamo kot obdobje t. i. pariške komune. Šlo je za revolucionarno, avtonomno oblast, ki je nastala ob koncu francosko-pruske vojne in trajala od 18. marca 1871 do konca maja 1871, ko so upor v t. i. krvavem tednu od 21. do 27. maja zadušile francoske vladne sile.
V okviru komune so med drugim razglasili enakopravnost žensk in ločitev cerkve od države, nekatere tovarne so izročili v upravljanje delavcem, vzgojne zavode so odprli za vse in za člane komune uvedli brezplačno šolstvo, policiji pa odvzeli pristojnosti ter jo podredili komuni, ki je funkcionirala kot delovno, zakonodajno in izvršilno telo hkrati. Obenem so z razbitjem starega državnega aparata vpeljali neposredno, delegatsko demokracijo.
Pred tem je Pottier sodeloval tudi v revoluciji leta 1848, ko je Evropo zajel revolucionarni val, danes znan tudi kot t. i. pomlad narodov, ko so številni evropski narodi zahtevali večje pravice in uresničitev svojih nacionalnih teženj. Kot član pariške komune se je Pottier leta 1871 boril proti silam generala Félixa Charlesa Douayja, ki so skušale zatreti pariško delavsko vstajo, ter v času zloma omenjene revolucionarne oblasti napisal pesem Internacionala, himno delavskega razreda. Iz Pariza mu je uspelo pobegniti v Veliko Britanijo, nato je odšel v ZDA, kjer se je pridružil prostozidarjem in tam ostal do leta 1880, ko se je vrnil v Francijo. Umrl je leta 1887, Internacionalo pa je leto dni po njegovi smrti uglasbil belgijski socialist in skladatelj Pierre De Geyter. Pred tem naj bi Pottierjevo delavsko pesem prepevali kar po melodiji marseljeze, francoske himne in ode francoski revoluciji.
Internacionala je kmalu postala simbol pozitivno naravnanega internacionalističnega pogleda na svet, ki so ga v svoje delo in politična prepričanja vključili prvi delavski aktivisti. Pozneje so v različnih zgodovinskih obdobjih in na različnih koncih sveta pesem za svojo vzele številne delavske, socialistične, komunistične, anarhistične in antikolonialne skupine. Nekaj časa je bila Internacionala uradna himna Sovjetske zveze, prepevali pa so jo na primer tudi študentje, ki so leta 1989 demonstrirali na Trgu nebeškega miru v Pekingu. Različnih interpretacij in priložnosti, ob katerih so jo igrali, je najmanj toliko, kot je prevodov besedila pesmi, ki ga je v francoščini napisal Pottier.