Od oskrbovalskega dopusta do pravice do odklopa – Pregled nekaterih novosti novele zakona o delovnih razmerjih

22. 3. 2024

Predstavljamo nekatere novosti novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), veljavne od 16. novembra lani, ki se uvajajo v okviru lažjega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja delavk in delavcev.

Pojdimo po vrsti.

Oskrbovalski dopust

Doma in v svetu imamo velike izzive s staranjem prebivalstva in v naslednjem koraku tudi z ohranitvijo delavk in delavcev v svetu dela, ki skrbijo za odrasle družinske člane in članice, potrebne stalne pomoči in oskrbe. Namen oskrbovalskega dopusta, ki ga uvaja zakon, je, da se delavcu oziroma delavki z obveznostmi oskrbe olajša usklajevanje skrbstvenih in poklicnih obveznosti.

Zakon uvaja pravico delavca do pet dni oskrbovalskega dopusta v posameznem koledarskem letu. Gre za neplačan dopust, delavci imajo plačane le prispevke. Do odsotnosti je upravičen delavec v primeru potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana ali osebe, s katero živi v istem gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Za družinske člane se štejejo: zakonec oziroma zunajzakonski partner oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti (za zunajzakonskega partnerja se šteje oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delavcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo); otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja; starši – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj.

Ob odsotnosti zaradi oskrbovalskega dopusta mora delavec obvestiti delodajalca o razlogu za odsotnost z dela pred nastopom odsotnosti. Če zaradi objektivnih okoliščin to ni mogoče, pa najpozneje v treh delovnih dneh po nastopu odsotnosti. Pravico do oskrbovalskega dopusta delavec uveljavlja z izjavo, v kateri navede razloge za upravičenost do odsotnosti, in sicer upravičenca do nege in razloge zanjo, ter priloži dokazila, ki izkazujejo dejstva iz izjave (kot so zdravniško potrdilo, potrdilo centra za socialno delo ipd.). Dokazila lahko vsebujejo nujno potrebne osebne podatke upravičenca do nege.

Zakon ne predvideva prožne rabe oskrbovalskega dopusta, da ga delavec lahko izrabi na primer po urah. Postavlja se tudi vprašanje, ali je dopust predviden v dovolj velikem obsegu in koliko ga bodo delavci oziroma delavke dejansko uporabili, glede na to, da gre za neplačano odsotnost z dela.

Zakon določa minimum, pravica pa se lahko bolj ugodno uredi v kolektivnih pogodbah dejavnosti in še ugodneje v podjetniških kolektivnih pogodbah. Število dni oskrbovalskega dopusta se lahko razširi, določi se lahko možnost prožne rabe dopusta, predvidi plačilo v primeru njegove rabe, pravica pa se lahko razširi tudi na druge družinske člane, kot so brat, sestra, stari starši ipd.

Da se potreba po odsotnosti z dela zaradi oskrbe družinskega člana že pojavlja na terenu, kažejo tudi primeri vključevanja omenjene pravice v kolektivne pogodbe, denimo pravica delavca do pet dni plačane odsotnosti z dela v primeru hude nesreče ali hude bolezni ožjega družinskega člana.

Pravica do odklopa

Zakon uvaja tudi pravico do odklopa, tj. pravico, da delodajalec ne posega v delavčev prosti čas v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Delodajalec mora delavkam in delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero se obveže, da delavec oziroma delavka v času izrabe pravice do počitka ali v času upravičene odsotnosti z dela ne bo na razpolago delodajalcu. Z namenom konkretizacije te pravice mora delodajalec do 16. novembra letos sprejeti ustrezne ukrepe. Ti so določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali ožje, s podjetniško kolektivno pogodbo, vendar tudi če v teh dokumentih ukrepi niso določeni, to delodajalca ne odvezuje obveznosti, da sam za svojo organizacijo opedeli in sprejme ustrezne ukrepe. O teh mora potem delodajalec pisno obvestiti delavke in delavce na pri njem običajen način (na primer na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Koncept pravice do odklopa se je razvil, ker se vse več delavk in delavcev sooča s podaljševanjem delovnika in ker se meja med delovnim in prostim časom vse bolj briše. Posledic stalne dosegljivosti delavca je veliko. Poleg pomanjkanja prostega časa lahko govorimo o težavah z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter o zdravstvenih problemih: utrujenosti, stresu, izgorelosti, nezmožnosti regeneracije, nezadostnem počitku, motnjah spanja, glavobolih, težavah z vidom, kostno-mišičnih obolenjih ipd.

Zaradi ogrožene varnosti in zdravja delavk in delavcev ter težav pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja sindikati pravico do odklopa zagovarjamo kot eno od ključnih pravic delavcev.

Več pravic

Novela zakona o delovnih razmerjih uvaja še pravico delavca, da predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas in pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu ali drugačno razporeditev delovnega časa. Namen pravic je, da delavci, ki so starši in oskrbovalci, lažje usklajujejo zasebno in poklicno življenje. Delodajalec se je dolžan na delavčev predlog odzvati in mu tudi vročiti pisno utemeljitev, če se z njim ne strinja.

Delavec, ki neguje otroka do osmega leta starosti, in delavec oskrbovalec lahko predlagata sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Zakon določa petnajstdnevni rok, v katerem se mora delodajalec na delavčev predlog odzvati oziroma pisno utemeljiti svojo odločitev.

Če se na podlagi delavčevega predloga sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas z delavcem oziroma delavko, ki neguje otroka, starega do osem let, ali zagotavlja oskrbo družinskega člana in ki je že zaposlen pri delodajalcu za nedoločen čas, v času opravljanja dela po pogodbi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Delavec lahko predlaga tudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu ali predlaga drugačno razporeditev delovnega časa zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja (predlog za prožno ureditev dela). Delodajalec mora svojo odločitev pisno utemeljiti najpozneje v petnajstih dneh.

Zakon uvaja pravice tudi za delavce, žrtve nasilja v družini, in sicer možnost dela s krajšim delovnim časom in pravico do petih delovnih dni plačane odsotnosti v koledarskem letu v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Posebno varstvo za žrtve nasilja v družini v delovnem razmerju smo že predstavili v eni od prejšnjih številk Delavske enotnosti, prispevek pa najdete tudi na spletni strani ZSSS, pod naslovom Katere pravice žrtvam nasilja prinaša novela ZDR-1.

Patricija Vidonja,
svetovalka ZSSS za enake možnosti, starševstvo in socialna zavarovanja

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!