Iz Delavske enotnosti, št. 16, leto 2017: Zaposlovanje tujcev v Sloveniji

26. 4. 2017

Lahko rečemo, da so v zadnjih letih migracijski tokovi v celotni EU in posledično tudi v Sloveniji doživeli velike, ponekod pa tudi tektonske premike. V predhodnem petletnem obdobju je na področje tujcev in migracijskih tokov v Sloveniji vplivalo kar nekaj pojavov, dogodkov, procesov itn. Tisto, kar je dodobra zaznamovalo področje migracij v Sloveniji v omenjenem obdobju, je vsekakor korenita sprememba področne zakonodaje, povečanje števila tujcev in zaposlitev iz tujine, izjemno povečanje napotitev delavcev iz Slovenije v EU ter t. i. begunska kriza.

Kadar je govor o tujcih, večina takoj pomisli na državljane tretjih držav, toda vedeti moramo, da so tujci vsi tisti, ki niso slovenski državljani in ki imajo v Sloveniji prijavljeno bodisi začasno bodisi stalno prebivališče. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da število takih tujcev v Sloveniji narašča iz leta v leto. Drugih tujcev, ki nimajo urejenega prebivališča v Sloveniji, ta statistika ne zajema, z izjemo podatka o dnevnih delovnih migrantih, ki v Sloveniji delajo, prebivajo pa v sosednjih državah. Njihovo število se giblje od 2200 v letu 2011 do 2800 v letu 2015. V Sloveniji je bilo 31. 12. 2016 prijavljenih blizu 108 tisoč tujih državljank državljanov, kar je za 33 odstotkov ali za 25 tisoč oseb več kot pet let prej. Razmerje med spoloma je približno 2 : 1 v korist moških. Delež tujcev v slovenski družbi se je v enakem obdobju povečal za dobrih 1,3 odstotka in znaša 5,4 odstotka. Med letoma 2011 in 2015 je bilo zaznati dokaj dinamične migracijske tokove – priselilo se je 72.200 oseb, med njimi 58.600 ali 81 odstotkov tujcev ter slabih 13.600 Slovencev, odselilo pa se je 69 tisoč oseb, med katerimi je bilo kar 37.400 ali 54 odstotkov Slovencev ter 31.600 ali 46 odstotkov tujcev. Slovenijo je v omenjenem obdobju zapustilo kar 23.800 slovenskih državljank in državljanov več, kot se jih je priselilo oz. vrnilo nazaj, toda zaradi 27 tisoč več priseljenih kot pa odseljenim tujcev v Sloveniji je bil vendar dosežen migracijski prirast 3.200 oseb.

Še vedno aktualna begunska kriza je drastično spremenila statistiko postopkov za mednarodno zaščito, zlasti glede števila priznanih statusov. Tako se je desetletno povprečje od kakih 330 prošenj za mednarodno zaščito in 25 priznanih statusov v letu 2016 povzpelo na 1300 prošenj in 170 priznanih statusov. Toda Slovenija veliki večini beguncev ni ciljna država, saj jo mnogi zapustijo kmalu po zaprosilu za status, zaradi česar je bilo ustavljenih blizu polovica vseh postopkov. Čeprav se je število prosilcev za azil in beguncev v zadnjem letu v Sloveniji nekajkrat povečalo, je vsak strah pred njimi povsem neutemeljen, saj je njihov delež v skupnem številu tujih državljanov, zlasti pa v skupnem številu prebivalcev, skorajda zanemarljiv.

Od kod in zakaj tuji državljani prihajajo in se naseljujejo v Slovenijo? Velika večina oz. dobrih 91 tisoč ali 84,7 odstotka prihaja z območja bivše SFRJ, in sicer iz Bosne in Hercegovine 44,3 odstotka, s Kosova 12,6 odstotka, iz Makedonije 9,7 odstotka, Srbije 9,1 odstotka, Hrvaške 8,3 odstotka in Črne gore 0,7 odstotka. Preostalih 17 tisoč ali 15,3 odstotka tujih državljanov prihaja iz držav članic EU (brez Hrvaške), in sicer osem odstotkov. Iz preostalih držav jih je Evrope štiri odstotke, iz Azije dva odstotka in iz ostalega dela sveta 1,3 odstotka. Če pogledamo drugače, je tujcev iz tretjih držav v Sloveniji okoli 83 odstotkov, z območja EU, EGP in Švice pa okoli 17 odstotkov. Razlogov za prihod in naselitev tujcev v Sloveniji je več. Namen prihoda in prebivanja tujca je pomemben tudi z vidika predpisanih pogojev, ki jih tujec mora izpolnjevati za odobritev prebivanja pri nas. Tako tudi zakonodaja loči tujce prav glede na njihov namen prebivanja, jim dodeljuje različne statuse ter določa pravice in obveznosti, ki iz posameznega statusa izhajajo. Torej tujci, ki prihajajo v Slovenijo, so glede na namen njihovega prebivanja lahko zaposleni tujci oz. tujci, ki pri nas opravljajo določeno delo, študenti, specializanti, praktikanti, dijaki itn., prostovoljci in humanitarni delavci, begunci, osebe z začasnim zatočiščem ali osebe, ki jim je dovoljeno zadrževanje predvsem iz varnostnih razlogov, žrtve trgovine z ljudmi in nezakonitega zaposlovanja, ki sodelujejo v kazenskem postopku, osebe, katerih prebivanje je v interesu Slovenije, tujci slovenskega rodu, otroci tujcev, ki se rodijo v Sloveniji, družinski člani tujcev itd. Tu se bomo osredotočili predvsem na najbolj pogost razlog, in sicer ekonomski, to je na zaposlitev ali opravljanje dela pri nas.

Ekonomska migracija

Po podatkih notranjega ministrstva v Sloveniji v zadnjih treh letih raste število izdanih dovoljenj za prvo prebivanje tujca iz razloga zaposlitve. Čeprav se letna števila izdanih dovoljenj po izbruhu krize ne morejo primerjati s tistimi pred njo, jih nikakor ne gre prezreti. Število potrdil A1, ki jih ZZZS izdaja za namen napotitve delavcev na delo v tujino, je v zadnjih petih letih skokovito narastlo, z 68 tisoč v letu 2011 na 146.600 v letu 2016. Ob prej navedenih številkah in trendih pa so obdobje po izbruhu krize zaznamovali visok porast števila kršitev delovnopravne zakonodaje, hud socialni dumping ter primeri t. i. novodobnega suženjstva, katerih žrtve so bili praviloma tuje delavke in delavci. K temu je po eni strani prispevalo pomanjkanje resnične volje za odpravo sistemskih anomalij ter vzpostavitev učinkovitega nadzora in pravne varnosti delavcev na trgu dela, po drugi strani pa posebna ranljivost tujih delavk in delavcev, že zaradi odvisnosti od delovnih dovoljenj ter negotovega statusa, slabega materialnega položaja, neinformiranosti in ne nazadnje nizke stopnje organiziranosti ter prepuščenosti samim sebi. Toda niso samo plenilski delodajalci tisti, ki izkoriščajo ranljivost in specifičen položaj tujih delavcev. Ti so pogosta tarča in lahek plen številnih »svetovalnih agencij«, posrednikov in drugih posameznikov, ki so ob odsotnosti prave konkurence našli v tej populaciji svojo tržno nišo, med drugim tudi zaradi neobstoja sistema, skozi katerega bi se tujim delavcem nudila ustrezna informacijska in druga podpora že od njihove odločitve, da se zaposlijo v Sloveniji.

Zakonodaja

Področje vstopa, prebivanja, zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev v Sloveniji ureja kar nekaj predpisov. Osrednja predpisa sta Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter Zakon o tujcih, s katerima sta se s 1. 9. 2015 dotedanja ločena postopka za izdajo delovnega dovoljenja ter dovoljenja za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela združila v enoten postopek za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, kar je pomenilo prenos Direktive 2011/98/EU v slovensko zakonodajo. Zakona sta med drugim prinesla še druge novosti, kot je enoletni zamik za združevanje družine tujca, ter dodatne pogoje, omejitve in prepovedi za delodajalce, ki zaposlujejo tujce. Zaposlovanje državljank in državljanov Bosne in Hercegovine, ki od marca 2013 v Slovenijo prihajajo primarno zaradi zaposlitve, pa je urejeno s Sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji. Ta sporazum je bil lani izboljšan, k čemur smo v ZSSS odločilno prispevali, ratifikacijo in veljavnost pričakujemo v drugi polovici letošnjega leta. Prav tako velja poseben režim zaposlovanja državljanov Hrvaške v Sloveniji, ki ga ureja Zakon o podaljšanju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov (ZPPOPGHR). Obstajajo še drugi predpisi, ki se neposredno ali posredno nanašajo na zaposlovanje in delo tujcev ali pa na pravice iz dela in zaposlovanja, kot so Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o dohodnini, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, Zakon o mednarodni zaščiti, Pravilnik o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji, Meddržavni sporazumi o socialnem zavarovanju, itn. Čeprav gre za urejanje napotitev delavcev znotraj EU, pa med korenite spremembe in izjemne dosežke ZSSS vsekakor lahko štejemo pravkar sprejeti in objavljeni Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Gre za popolnoma nov zakon, ki kot tak prvič celostno ureja postopke napotitve na delo v tujino v okviru opravljanja storitev. Ta se bo začel izvajati 1. 1. 2018.

Vrnimo se najprej k Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, enemu izmed temeljnih področnih zakonov, saj določa, kdo in pod kakšnimi pogoji se lahko zaposli, samozaposli in dela v Sloveniji. Ta zakon je nadomestil dotedanji Zakon o zaposlovanju in delu tujcev in, kot že rečeno, že zaradi prenosa evropske direktive na novo uredil postopek zaposlovanja in dela tujcev pri nas. Tako zakon določa, za katere tujce se ne uporablja – osebe z mednarodno imuniteto in privilegiji, delavce mednarodnih organizacij, akreditirane tuje dopisnike, duhovnike registriranih verskih skupnosti, tuje reševalce in interventne delavce, člane posadk ladij, letal ali prevozov v mednarodnem cestnem ali železniškem prevozu, znanstvene delavce in začasne raziskovalce, posameznike ustvarjalce oz. udeležence v kulturnih, umetniških, glasbenih, cirkuških in podobnih predstavah ter spremljajoče tehnično in logistično osebje, registrirane poklicne športnike, vodiče turističnih skupin iz tujine, sejemske delavce, tujce s statusom dijaka ali študenta v Sloveniji ter tujce, ki na podlagi mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ali prava EU uživajo pravico do prostega pretoka delavcev. Poleg tega ta zakon določa, kateri tujci imajo pravico do prostega dostopa na trg dela v Sloveniji, kar pomeni, da za zaposlitev ali delo ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Tako pravico imajo tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za prebivanje kot družinski člani slovenskega državljana, tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje, tujci slovenskega rodu, tujci s statusom žrtve trgovine z ljudmi ali nezakonitega zaposlovanja, tujci s statusom begunca ter njihovi družinski člani, tujci z začasno zaščito, prosilci za azil z ustreznim potrdilom ministrstva za notranje zadeve.

Za druge tujce velja režim delovnih dovoljenj oz. več vrst soglasij, ki jih izdaja Služba za zaposlovanje tujcev Zavoda RS za zaposlovanje (zavod), in sicer:

1. Soglasje za zaposlitev:
– velja enkratno in omogoča zaposlitev na točno določenem delovnem mestu, le za polni delovni čas in le pri določenem delodajalcu. Podaljša se za tujca, ki je neprekinjeno prijavljen v zavarovanje od nastopa dela, če je predložena nova pogodba o zaposlitvi in če delodajalec ni davčni dolžnik (tujec lahko zamenja delodajalca ali delovno mesto pri delodajalcu na podlagi pisne odobritve upravne enote, če zavod poda soglasje k njeni izdaji; tujcu, ki ostane brez zaposlitve preden izpolni pogoje za izdajo soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo (glej pogoje v 2. točki), zavod umakne soglasje za zaposlitev, kar pripelje tudi do razveljavitve enotnega dovoljenja za prebivanje in delo – tujec je s te strani varen, če pridobi pravico do denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje, saj ta v tem primeru poda tujcu soglasje za zaposlitev brez preverjanja trga dela in delodajalca; tujca, ki opravlja delo na delovnem mestu, za katero mu ni bilo izdano soglasje zavoda, lahko doleti umik podanega soglasja in posledično razveljavitev enotnega dovoljenja, globa v višini od 500 do 5.000 evrov, ter dveletna prepoved zaposlovanja in dela v Sloveniji, delodajalca pa globa od 3.000 do 30.0000 evrov in prav tako dveletna prepoved zaposlovanja tujcev);
– poda se, če ni ustreznih domačih brezposelnih kandidatov in če tako tujec kot tudi delodajalec izpolnjujeta druge predpisane pogoje za zaposlitev tujca po tem zakonu (od 15. marca 2016 do 30. junija 2017 je v veljavi odredba MDDSZ o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela. Na podlagi te odredbe zavod brez preverjanja obstoja domačih brezposelnih kandidatov izdaja soglasja za zaposlitev tujcev na delovnih mestih: varilec, voznik težkih tovornjakov in vlačilcev, orodjar ter strugar).

2. Soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo:
– velja tri leta in omogoča zaposlitev pri kateremkoli delodajalcu ali pri več delodajalcih, opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava ali samozaposlitev;
– poda se za tujca z najmanj poklicno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo v Sloveniji, ki je bil v zadnjih dveh letih vsaj 20 mesecev zaposlen ali samozaposlen, tujca, ki je bil v zadnjih treh letih najmanj 30 mesecev zaposlen ali samozaposlen, oz. tujca, ki je v Sloveniji v zadnjih dveh letih zaključil visokošolski študij ali program raziskovalnega dela;
– tujec se po enoletnem prebivanju v Sloveniji lahko samozaposli brez soglasja zavoda.

3. Soglasje k izdaji modre karte EU:
– se poda za tujca, ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo in zagotovljeno plačo najmanj v višini ene in pol povprečne letne bruto plače v Sloveniji in če so izpolnjeni drugi pogoji, določeni z zakonom.

4. Soglasje za usposabljanje ali izpopolnjevanje tujcev:
– velja največ eno leto z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev, z izjemo področja zdravstva, kjer je podaljšanje možno do zaključka specializacije;
– poda se, če so izpolnjeni pogoji – ustrezna pogodba, pozitivno mnenje pristojne zbornice ali ministrstva, tujec še ni bil vključen v podoben program in delodajalec ni davčni dolžnik.

5. Soglasje za individualne storitve tujcev:
– poda se za opravljanje dela, za katero se zahteva posebno strokovno znanje tujca, ki ni registriran za opravljanje dejavnosti, in če je priložena ustrezna pogodba;
– delo se opravlja največ tri mesece v koledarskem letu, razen na področju znanosti, kulture, športa, zdravstva in izobraževanja, kjer se omogoča delo za čas do enega leta.

6. Soglasje za tujega zastopnika:
– poda se za namen zastopanja sp-ja ter domače ali podružnice tuje gospodarske družbe, pri čemer zakon določa posebne pogoje in omejitve.

7. Soglasje za sezonsko delo in dovoljenje za sezonsko delo:
– poda se oz. se izda za sezonsko delo v kmetijstvu ali gozdarstvu;
– do skupno 90 dni v koledarskem letu se sezonsko delo lahko opravlja na podlagi dovoljenja za sezonsko delo, nad 90 dni pa na podlagi enotnega dovoljenja, izdanega na podlagi soglasja za sezonsko delo, pri čemer skupno trajanje takega dela ne sme presegati šest mesecev v koledarskem letu, razen v primeru priložene obrazložitve pristojne zbornice.
Poleg zgoraj navedenih soglasij in dovoljenj Služba za zaposlovanje tujcev ZRSZ izdaja še:

1. Delovna dovoljenja za zaposlovanje državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji na podlagi prej omenjenega sporazuma:
– dovoljenje se izda tujcu, starejšemu od 18 let, ki je v BiH prijavljen kot brezposelna oseba, če izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta, če ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas za najmanj eno leto, če v Sloveniji ni domačih brezposelnih kandidatov in če delodajalec izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za zaposlitev tujca;
– dovoljenje velja tri leta in se lahko podaljša ponovno za tri leta, če ima tujec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi še za najmanj eno leto in če je v obdobju veljavnosti bil zaposlen vsaj eno leto ali če mu je v Sloveniji priznana pravica do združevanja z družino;
– prvo leto zaposlitve mora biti tujec zaposlen pri delodajalcu, ki je vložil vlogo za izdajo dovoljenja, v preostalem obdobju veljavnosti dovoljenja pa ima prost dostop na trg dela;
– če tujec ostane brez zaposlitve po svoji volji ali krivdi v prvem letu zaposlitve in ne pridobi pravice do nadomestila za brezposelnost, se delovno dovoljenje razveljavi, po prvem letu zaposlitve pa ima na voljo 30 dni časa, da se ponovno zaposli, sicer se mu delovno dovoljenje razveljavi (izjema od tega pravila so tujci, ki pridobijo pravico do nadomestila za brezposelnost. S to pravico ohranijo veljavnost delovnega dovoljenja, in sicer najdlje do roka njegove veljavnosti, ter imajo med tem prost dostop na trg dela);
– tujcu, ki po treh letih ne podaljša delovnega dovoljenja in prostovoljno zapusti Slovenijo, se omogoči ponovna izdaja delovnega dovoljenja pod navedenimi pogoji, vendar po najmanj šestmesečni prekinitvi zakonitega prebivanja v Sloveniji.

2. Dovoljenja za zaposlitev hrvaških državljanov v prvih dveh letih njihovega zakonitega prebivanja v Sloveniji:
– dovoljenje se izda na vlogo delodajalca za točno določeno delovno mesto in za čas, ki ne more biti daljši od enega leta, v primeru sezonskega dela pa ne daljši od šest mesecev v koledarskem letu, če ni ustreznih domačih brezposelnih kandidatov, če tujec izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta, podaljša pa se za isto delovno mesto in pri istem delodajalcu, če je tujec neprekinjeno prijavljen v obvezno zavarovanje in če je priložena pogodba o zaposlitvi, podpisana od delodajalca.

Po dveh letih neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji imajo državljani Republike Hrvaške pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela in se zaposlujejo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani.

Vstop in prebivanje po zakonu o tujcih

Poglejmo še, kako drugi temeljni predpis – Zakon o tujcih – ureja vstop in prebivanje tujcev iz razloga zaposlitve ali dela. Pri tem se bomo osredotočili na tujce z dovoljenjem za začasno prebivanje v Sloveniji, saj tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje imajo prost dostop na trg dela, kar pomeni da delovnega dovoljenja ne potrebujejo. Tujci iz EU, EGP in Švice dovoljenja za prebivanje v Sloveniji ne potrebujejo. Le-ti svoje prebivanje v Sloveniji nad 90 dni uredijo na upravni enoti, ki jim izda izkaznico o prijavi prebivanja za določen namen, in prijavijo prebivališče v treh dneh od vročitve te izkaznice. Kot je bilo uvodoma povedano, je od 1. 9. 2015 uveden enoten postopek izdaje dovoljenj za prebivanje in delo. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo omogoča tujcu, da vstopi, prebiva in dela v Sloveniji.

Poenostavljena različica takega postopka je taka:
1. Tujec oz. njegov delodajalec vloži pri upravni enoti oz. pri veleposlaništvu Slovenije v tujini vlogo za izdajo enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, samozaposlitve z vsemi potrebnimi dokazili.
2. Upravna enota po prejemu vloge po uradni dolžnosti zahteva od zavoda, da v 15 dneh poda ustrezno soglasje za zaposlitev ali delo tujca, če je seveda soglasje zavoda potrebno v tem postopku.
3. Če zavod soglasja ne poda, se vloga za izdajo enotnega dovoljenja zavrne. Če zavod poda soglasje, pri čemer se kot soglasje šteje tudi delovno dovoljenje po sporazumu z BiH, in če tujec izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa zakon o tujcih, upravna enota izda tujcu izkaznico enotnega dovoljenja, na katerem je med drugim naveden namen izdaje, ter informativni list, v katerem so navedeni vsi pomembni parametri zaposlitve tujca (osebni podatki, podatki o delodajalci in delovnem mestu).
4. Prvo enotno dovoljenje se tujcu izda za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vendar najdlje za eno leto, podaljša pa se za najdlje dve leti.
5. Tujec to izkaznico in informativni list prevzame na veleposlaništvu Slovenije v tujini, razen določenih izjem, in je dolžan v 15 oz. v 10 dneh, če je izkaznico prevzel v Sloveniji, opraviti prijavo prebivališča v treh dneh od vstopa v Slovenijo oz. od vročitve enotnega dovoljenja in se javiti svojemu delodajalcu, ki ga je dolžan v tem roku prijaviti v obvezna zavarovanja.
6. Tujec ali njegov delodajalec lahko pri upravni enoti zahtevata in pridobita t. i. pisno odobritev za zamenjavo delovnega mesta ali delodajalca ter zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih, če zavod poda soglasje za to ali če soglasje zavoda v tem primeru ni potrebno.
7. Tujcu, ki vsaj zadnje leto prebiva v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za začasno prebivanje izdano še za najmanj eno leto, se ob drugih potrebnih pogojih prizna pravica do združitve družine.

Zakon o tujcih v 51. členu določa poseben postopek izdaje dovoljenj za začasno prebivanje žrtvam trgovine z ljudmi in žrtvam nezakonitega zaposlovanja, ki le-tem omogočajo tudi prost dostop na trg dela v Sloveniji. Tako lahko najprej policija dovoli žrtvi zadrževanje v Sloveniji za čas 90 dni z možnostjo podaljšanja za še toliko časa, da se ta odloči, ali bo sodelovala kot priča v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi ali kaznivega dejanja nezakonitega zaposlovanja, ali če je žrtev zoper delodajalca vložila tožbo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Žrtvi trgovine z ljudmi in žrtvi nezakonitega zaposlovanja se dovoljenje za začasno prebivanje izda, če je ta pripravljena sodelovati in bo njeno pričanje pomembno v kazenskem postopku, kar potrdi tožilstvo, žrtvi nezakonitega zaposlovanja pa tudi v primeru, če je zoper delodajalca vložila tožbo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja in je njegova prisotnost v Sloveniji pomembna za sodni postopek, kar potrdi pristojno sodišče.

Poleg teh temeljnih zakonov pa je treba tukaj izpostaviti nekatere pomembne določbe drugih zakonov, ki se tičejo zaposlovanja in dela tujcev v Sloveniji:

1. Zakon o delovnih razmerjih:
– ta zakon v 54. členu določa izjeme, v primeru katerih se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Ena izmed teh izjem je tudi zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo.

2. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno:
– kot zaposlitev na črno po tem zakonu se med drugim šteje zaposlitev državljana tretje države mimo tukaj opisanih postopkov, pri čemer so pri zaposlitvi dveh ali več takih oseb lahko podani tudi elementi kaznivega dejanja zaposlovanja na črno;
– tujec lahko kadarkoli med zaposlitvijo na črno vloži prijavo zoper delodajalca brez nevarnosti, da bo oglobljen. Lahko pa tudi uveljavlja pravice kot žrtev kaznivega dejanja nezakonitega zaposlovanja, kot je to opisano pri zakonu o tujcih;
– inšpektor finančne uprave takemu delodajalcu naloži, da mora nezakonito zaposlenemu tujcu plačati vse neporavnane obveznosti za opravljeno delo najmanj v višini bruto minimalne plače mesečno. Če ni možno ugotoviti, koliko časa je trajala zaposlitev na črno, se šteje, da je bil tujec zaposlen tri mesece;
– z globo od 5000 do 26.000 evrov se za prekršek kaznuje delodajalec, če nezakonito zaposli državljana tretje države, ter tudi odgovorna oseba delodajalca z globo 500 do 2.500 evrov. Z globo od 500 do 2.500 evrov se kaznuje tudi na črno zaposleni tujec, razen če vloži prijavo zoper delodajalca še v času trajanja zaposlitve na črno in še preden je finančni inšpektor uvedel postopek nadzora v tem primeru.

3. Zakon o mednarodni zaščiti:
– prosilec za mednarodno zaščito oz. za azil ima v skladu s tem zakonom pravico do prostega dostopa na trg dela devet mesecev po vložitvi prošnje, če mu v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati prosilcu;
– prosilcu se po poteku devetih mesecev po vložitvi prošnje omogoči dostop do tečajev poklicnega usposabljanja v skladu s predpisom, ki ga izda slovenska vlada.

4. Zakon o dohodnini:
– čeprav ta zakon ne ureja neposredno zaposlovanja in dela tujcev v Sloveniji, je pomembno povedati, da mora tujec za uveljavitev davčnih olajšav in pravic do povračila dohodnine v Sloveniji izpolnjevati pogoje ter na podlagi le-teh pridobiti potrdilo pri finančnem uradu o priznanju statusa davčnega rezidenta.
Najpogostejši razlog, zaradi katerega tujci z začasnim prebivanjem v Sloveniji, ki so vozniki v mednarodnem cestnem prometu, ne morejo pridobiti statusa davčnega rezidenta v Sloveniji, je ta, da ne morejo dokazati bodisi navzočnosti v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu, ali pa, da je Slovenija njihovo običajno bivališče ali središče osebnih in ekonomskih interesov. Kljub številnim bilateralnim konvencijam o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je Slovenija podpisala, pa ti vozniki kot rezidenti matične države ne morejo zaprositi za oprostitev plačila dohodnine, ker te konvencije vsebujejo izjemo, na podlagi katere se njihov dohodek obdavči v državi, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja, to je v Sloveniji.

Pogosta praksa delodajalcev v Sloveniji je, da kar z vsemi tujci, ki imajo enotno dovoljenje, sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne glede na to, da izjema iz 54. člena ZDR-1 ne velja za zaposlovanje tujcev, ki jim je to enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, pri čemer kot tako soglasje šteje tudi dovoljenje po sporazumu z BiH, in sicer po prvem letu zaposlitve.

Programske zaveze ZSSS

Nedvomno je, da migracijski tokovi tako v Sloveniji kot tudi v EU čedalje bolj vplivajo tako na trg dela kot tudi na razvoj družbe in splošne družbene tokove. Med drugim se to populacijo, že zaradi prej naštetih lastnosti, izrablja kot test učinkovitosti nadzornega sistema ter stopnje tolerantnosti oz. odzivnosti sistema na zaznane anomalije na trgu dela. Pred nekaj leti smo ponavljali, da se bo to, kar se dogaja tujim delavcem, v prihodnje godilo domačim. Zdaj ugotavljamo, da je ta prihodnost že prišla, in mi sindikati, že zaradi ohranjanja svoje vloge v tej družbi, ne smemo ostati ob strani ali na »varni« razdalji kot nemi opazovalci. Da se ne bi ti procesi odvijali mimo nas in naše volje, bo potrebno v prihodnje bolj odločno in sistematično stopiti na to področje z določenim akcijskim in terminskim načrtom, katerega izhodišče naj bodo te prednostne naloge Zveze za naslednje petletno obdobje:
– Prevzemanje vodilne vloge med sindikati in drugimi organizacijami v Sloveniji na področju ekonomskih migracij, kar pomeni: krepitev sedanje s tendenco vzpostavitve trajne organizacijske oblike znotraj Zveze, ki naj ne bi bila odvisna od projektnega dela in ki bi prevzela skrb na področju migracij, in sicer po vzoru nekaterih drugih sindikalnih central v EU. Osnovne naloge take oblike – oddelka ali sekcije, bi bile: prehod od ad hoc k trajnejši obliki sodelovanja oz. vzpostavitev podporne mreže za tuje in napotene delavce, ki bi vključevala tako regijske organizacije in panožne sindikate zveze kot tudi druge nosilce na nacionalni ravni na tem področju; spremljanje splošnega stanja na področju migracij in opozarjanje na škodljive pojave, spremljanje izvajanja sistemske oz. področne zakonodaje, opozarjanje na pomanjkljivosti zakonodaje in administrativnih postopkov ter predlaganje rešitev; organiziranje tujih delavcev ter povezovanje takega članstva okrog skupnih potreb in interesov ne glede na članstvo v panožnih sindikatih; spremljanje stanja ter prizadevanje za odpravo zakonskih in administrativnih ovir za uspešneje vključevanje prosilcev za azil in beguncev in njihovih družinskih članov ter tudi družinskih članov tujcev tako na trg dela kot tudi v izobraževanje in vseživljenjsko učenje ter v slovensko družbo nasploh; prizadevanje za odpravo nepotrebnih in nelogičnih ovir za vstop družinskih članov tujcev, zlasti tujih delavcev, ter za njihov dostop na trg dela v Sloveniji; priprava in distribucija informativnega in promocijskega materiala.
– Ohranjanje aktivne vloge v mednarodnih telesih in zavzemanje: za višje standarde zaščite tujcev na trgu dela na ravni EU, kot je recimo institut solidarne odgovornosti; za prožnejše postopke pri vstopu in zaposlovanju tujcev; za več socialne varnosti; za vzpostavitev učinkovitega mednarodnega sistema nadzora in boja proti socialnemu dumpingu, zlasti na področju napotenih delavcev in v prevozništvu.
– Prizadevanje za vzpostavitev in delovanje trajnejših struktur med sindikati na ravni EU, ki bi zagotavljale pomoč tujim delavcem, kot je recimo platforma »Union Migrant Net«, pri čemer bi razni projekti v zvezi s tujimi delavci prihajali kot posledica takega sodelovanja in ne kot pogoj oz. vzrok za sodelovanje.
– Krepitev dosedanjih ter vzpostavitev novih povezav na operativni ravni med sindikati in drugimi nosilci v najbolj izpostavljenih državah glede na migracijske tokove v Sloveniji, in sicer z namenom vzpostavitve mednarodne mreže centrov za pomoč tujim oz. napotenim delavcem. Trenutno so to vse nekdanje republike SFRJ kot države izvora ter Nemčija, Avstrija in Belgija kot ciljne države.
– Prizadevanje za ratifikacijo Konvencije Združenih narodov o pravicah delavcev migrantov in članov njihovih družin in Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 189 o gospodinjskih pomočnicah ter za ratifikacijo in izvajanje že januarja 2014 podpisanega Sporazuma o spremembi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo.

Marko Tanasić, strokovni sodelavec ZSSS

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!