Za nič smrti, povezanih z delom! – 28. aprila se spominjamo mrtvih in borimo za žive

28. 4. 2022

28. april je mednarodni delavski dan spomina, žalovanja in akcije za delavce, ki so bili v preteklem letu ubiti, invalidizirani, poškodovani ali so poklicno oboleli na svojem delovnem mestu. Geslo 28. aprila je: »Spominjaj se mrtvih, bori se za žive!« V ZSSS žalujemo za vsemi v letu 2021 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!

V letu 2021 je v Sloveniji po statistiki inšpektorata za delo prišlo do 15 smrtnih nezgod pri delu ter do 39 azbestnih poklicnih bolezni in nič neazbestnih poklicnih bolezni. Po ocenah Mednarodne organizacije dela (ILO) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), objavljenih septembra 2021, pa je v Sloveniji zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni lani skupno umrlo 500 ljudi.

Naj življenje delavcev postane prioriteta

Letos sta Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in ZSSS na Evropsko unijo, vlade držav članic in delodajalce naslovili manifest za nič smrti, povezanih z delom, naj ustrezno ukrepajo za dosego strateškega cilja EU 2021–2027 za nič smrti na delovnem mestu do leta 2030. Ta cilj se bo namreč uresničil le, če bodo ukrepali za več usposabljanja za varno delo in za več inšpekcijskega nadzora. Treba je od besed k dejanjem! Če se namreč trendi zmanjševanja števila smrtnih nezgod ne bodo pospešili, bo ta cilj v EU dosežen šele leta 2055! Smrtne nezgode na delovnem mestu pa je mogoče preprečiti. Preprečiti je mogoče tudi umiranje zaradi poklicnega raka in drugih poklicnih bolezni. Skrajni čas je, da namesto dobička postanejo prioriteta življenja delovnih ljudi.

Vlada naj sprejme predpis o postopku ugotavljanja in verifikacije neazbestnih poklicnih bolezni

Od osamosvojitve Slovenije in kljub temu, da je naša država leta 1992 ratificirala konvencijo ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, Slovenija še vedno nima predpisa, ki bi določal pravno veljavni postopek za verifikacijo neazbestnih poklicnih bolezni. Na podlagi prijave ZSSS je ILO 25. marca 2022 začela preverjati ali Slovenija krši ratificirano konvencijo št. 155. Pričakujemo, da bo vlada na podlagi priporočil ILO in z njimi povezanih mednarodnih obveznosti Slovenije končno pripravilo predpis s sistemskimi rešitvami za ugotavljanje in verifikacijo vseh poklicnih bolezni. Kako pomembno je to, kaže razkorak med uradno statistiko o številu umrlih na delovnem mestu (15 umrlih v letu 2021) in ocenami ILO/WHO (495 umrlih na leto).

Vsako smrt je mogoče preprečiti

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu: »28. april je dan, ko se po vsem svetu pregleda statistika umrlih zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Ni mogoče spregledati razlike med uradno statistiko, da je bilo v Sloveniji v letu 2021 zgolj 15 smrtnih nezgod pri delu in nič prijavljenih poklicnih bolezni, ter oceno ILO in WHO iz septembra 2021, da v Sloveniji letno zaradi teh poklicnih vzrokov umre 495 ljudi. Kaže, da je pravo stanje skrito, ker Slovenija na sistemski ravni ne zna niti evidentirati poklicnih bolezni. Na prijavo ZSSS je zato marca 2022 ILO začela postopek preverjanja, ali Slovenija krši ratificirano konvencijo št. 155. Pričakujemo, da bodo mednarodne obveznosti Slovenije na podlagi tega postopka končno po 30 letih premaknile ukrepanje države z mrtve točke. Kot opozarja ‘Manifest o nič smrti, povezanih z delom’ evropskih sindikatov ob 28. aprilu 2022, je vsako smrt zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni mogoče preprečiti s preventivnimi ukrepi. S sopodpisom manifesta ZSSS poziva tudi slovensko vlado in inšpekcijo dela, naj zagotovita dosledno izvajanje predpisov o prevenciji.«

Inšpektorat za delo o pomembnejši vlogi delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu

ZSSS strokovno podpira delovanje delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu. IRSD v svojem poročilu ob 28. aprilu 2022 namreč poroča: »V nadzorih ugotavljamo, da se povečuje delovanje delavcev preko delavskih zaupnikov in predstavnikov delavcev, še zlasti tistih, ki so zainteresirani za poglabljanje svojega znanja na področju VZD. To se kaže predvsem v večji prisotnosti predstavnikov delavcev v inšpekcijskih nadzorih in ki v nadzoru tudi podajajo konstruktivne predloge za izboljšanje stanja na področju VZD pri delodajalcu.«

ZSSS za več varnosti in zdravja pri delu

Prenova Pravilnika o zagotavljanju varnosti pri ročnem premeščanju bremen: S kampanjo »Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen« od junija 2021 dalje ZSSS in Sindikat delavcev trgovine Slovenije zahtevata prenovo pravilnika za preprečevanje poklicnih mišično-kostnih obolenj. Predstavitev obetavnih rezultatov kampanje lahko najdete tukaj.

Poklicno zavarovanje na najtežjih delovnih mestih: ZSSS se na ministrstvu za delo pogaja za pravične kriterije in merila za revizijo seznama delovnih mest z obveznim poklicnim zavarovanjem. Zavrača predlagano revizijo po poklicnih skupinah in terja revizijo po posameznih delovnih mestih, skladno z ZPIZ-2. Brezplačna pravna pomoč članom sindikatov dejavnosti ZSSS dodatno uspešno vzpostavlja sodno prakso, ki sankcionira delodajalce, ki poklicno ne zavarujejo svojih zaposlenih.

Za več inšpekcijskega nadzora: ZSSS poziva k povečanju števila inšpektorjev za delo, specialistov za varnost in zdravje pri delu. Inšpekcijski nadzor je namreč odločilen, da se predpisi v praksi uveljavljajo in niso zgolj črka na papirju. Po podatkih Mednarodne organizacije za delo o številu inšpekcijskih nadzorov je bilo v Sloveniji še leta 2010 17.965 nadzorov, leta 2019 pa zgolj še 13.904 inšpekcijskih nadzorov oziroma 27 odstotkov manj. V vsej EU je znašal ta padec 18 odstotkov. V letu 2020 je Slovenija po podatkih ILO beležila prvo izboljšanje po letu 2010.

Uporabne povezave

Še več informacij o letošnjem mednarodnem spominskem dnevu najdete na tej povezavi.

Podrobnejši viri podatkov o stanju varnosti in zdravja pri delu pa so dostopni na:

• Podatki inšpektorata za delo za leto 2021 na tej povezavi;
• Statistika o smrtnih nezgodah pri delu od 2005 dalje na tej povezavi;
• Podatki ministrstva za delo za leto 2021 na tej povezavi;
• Podatki ministrstva za zdravje za leto 2021 na tej povezavi;
• Podatki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2021 na tej povezavi;
• Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o bolniški odsotnosti za leto 2021 na tej povezavi;
• Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne organizacije dela iz septembra 2021 o bremenu bolezni in poškodb, povezanih z delom, za obdobje 2000–2016 (v angleščini) na tej povezavi;
• Manifest za nič smrti, povezanih z delom na tej povezavi;
• Pritožba zaradi kršitve Konvencije ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju na tej povezavi;
• Mednarodna organizacija dela začela postopek kršitve konvencije št. 155, dostopno na tej povezavi.