Zakaj smo proti?

Nacionalni demografski sklad (NDS). Kako dobro se sliši, kajne. Bolj zvenečega imena si pač ne bi mogli izbrati. Nacionalni, torej za ves narod, velik. Nacionalni se pač sliši veliko in dobro, za vse. Demografski. Čisto mimogrede, demografija je družbena in statistična veda, ki preučuje stanje, sestavo in gibanje prebivalstva. No, predlagatelj ni imel v mislih tovrstne vsebine dela in sklad ne bo preučeval navedenega. In sklad. Ne holding, ne koncern, ne upravljalec. Sklad. Ki je sicer tudi upravljalec, a ne podjetij, temveč sredstev.

Premoženje bi moralo biti namenjeno vsem

Kaj torej s tem NDS je. Mnenje bo seveda subjektivno, saj so interesi, ki se okoli državnega premoženja kar kopičijo, zelo različni. Sindikalno mnenje je in mora biti vedno usmerjeno v to, da se premoženje, ki so ga ustvarile generacije za vse, za vse tudi uporabi. Da na njem niso udeležene le ozke skupine ljudi, temveč, če se le da, vsi, ali na način, da koristi vsem. Da je to stališče nepopularno in da ga politika običajno ne sprejema, je seveda znano. Ni ga prejšnja in ga ne ta. Zato je očitno tako lepo biti v politiki. Ker potem participiraš več, kot če nisi. In kar seveda ni prav. 

NDS je ideja sindikatov. Ob vsakokratni reformi pokojninske zakonodaje, kjer se večina domišljije neha pri podaljševanju delovne dobe in višanju starosti, je leta 2013 v zakon na predlog sindikatov prišla določba o ustanovitvi Nacionalnega rezervnega demografskega sklada. V katerem se bodo zbirala in plemenitila sredstva iz različnih naslovov, tudi od prodaje državnega premoženja in dividend iz podjetij, ki so še v lasti države, pa tudi iz drugih virov. Sredstva bi se zbirala in plemenitila daljši čas in bi v letih, ko se ocenjuje, da bodo luknje v pokojninski blagajni še enkrat večje, kot so sedaj, pomenila pomemben delež pomoči pokojninski blagajni. Ključne besede: rezervni, sklad, dolgoročen, plemenitenje daljši čas, dodatni viri. 

Sto milijonov evrov pri manku vsaj ene milijarde že danes tudi že na prvi pogled ni nobena rešitev. Nobenih dodatnih prilivov se ne predvideva. In ni odgovora, kaj bo s terjatvami, ki jih podjetja prinašajo skupaj s premoženjem. Še vedno smo dolžni iz naslova denacionalizacije. Dolgove prevzema NDS. Kaj bo, ko bo podjetje zašlo v težave? Bomo iz sredstev NDS pokrivali izgube, dokapitalizirali podjetja … Kar nekaj podjetij ni ustanovljenih zato, da bi jih molzli. Hočemo javne storitve pošte na primer? No, ne bo jih, če bo vodilo profit. Skratka, koncept, ki je nekako skregan sam s seboj.

Glavnega vodila ne sme predstavljati profit

In če pogledamo ključne besede: Nič od tega ne izpolnjuje predlog, ki bo očitno sprejet, saj je čez vse ovire, kot oklepnik, prodrl do tretjega, torej zadnjega branja. NI rezervni, ni sklad, ni dolgoročen, ne bo plemenitil sredstev daljši čas, nima dodatnih virov. To, kar je danes kot NDS predstavljeno v zakonu, je novi Slovenski državni holding, v katerega je strpano vse premoženje Republike Slovenije (razen nekaj izjem, recimo DARS) in katera naloga je upravljanje tega premoženja. Kar seveda samo po sebi ni slabo. Upravljanje pomeni nove nadzorne svete in glavno besedo pri poslovodstvih. Pomeni seveda tudi skrb za dobro in uspešno delo podjetij, za doseganje velikih donosov in reinvestiranje le–teh v nove tehnologije in proizvode. Zdi pa se, da bo naloga NDS molzenje teh podjetij in tekoča potrošnja zasluženega v domove za ostarele, v politiko, rodnost, štipendije (in cel kup nedefiniranega). Majceno bomo pa še prišparali in kakšnih sto milijonov letno dali na stran, za leta, ko bo pokojninska blagajna suha? Se vam zdi, da to funkcionira? Meni ne. Upravljalec mora skrbeti za vodenje in poslovodenje in za podjetja. In ne za to, da črpa dividende za izdatke, ki jih sicer mora zagotavljati proračun. Sto milijonov evrov pri manku vsaj ene milijarde že danes tudi že na prvi pogled ni nobena rešitev. Nobenih dodatnih prilivov se ne predvideva. In ni odgovora, kaj bo s terjatvami, ki jih podjetja prinašajo skupaj s premoženjem. Še vedno smo dolžni iz naslova denacionalizacije. Dolgove prevzema NDS. Kaj bo, ko bo podjetje zašlo v težave? Bomo iz sredstev NDS pokrivali izgube, dokapitalizirali podjetja … Kar nekaj podjetij ni ustanovljenih zato, da bi jih molzli. Hočemo javne storitve pošte na primer? No, ne bo jih, če bo vodilo profit. Skratka, koncept, ki je nekako skregan sam s seboj. 

Bomo čez deset let sploh imeli še kaj za upravljati?

Zakaj torej taka ihta? NDS prinaša stolčke. Najprej v Nadzornem svetu. Enajst jih bo, od tega dva, ki ne bosta imenovana politično (ali pač) in bosta predstavljala upokojence in mlade. Tiste torej, za katere se zaradi sklada prav nič ne bo več spremenilo (odmera je pač odmera in ni odvisna od sklada), in mlade, na katerih svet stoji. Ki jih seveda to zelo zanima. Dva proti devet ‒ zagotovljen uspeh vpliva civilne družbe. In nobenega iz aktivne populacije. Nikogar. Na drugi strani bo model NDS povozil modele soupravljanja in aktivne udeležbe populacije, ki plačuje prispevke npr. v SDH. Hkrati bo politika dobila v roke tudi upravljanje zasebnih sredstev, npr. sredstva zavarovancev v Modri zavarovalnici, pobasala bo nepremičninski sklad pri Zavodu za pokojninsko zavarovanje, sredstva, zbrana na KAD za dodatno obvezno pokojninsko zavarovanje. Ideja torej ni sklad, ki bo zagotovil varnost pokojninskega sistema, ampak popoln prevzem nadzora politike nad »bogastvom«, ki ga še imamo. Vsakih pet let bomo priča zamenjavam po celotnih vertikalah, spremembam vodenj in politike. No, morda ne vsakih pet let. Povsem verjetno je, da čez deset let ne bo ničesar, kar bi lahko upravljali. Razen tistega, česar se ne da prodati in kar ne prinaša nobene dividende.

Zakaj torej taka ihta? NDS prinaša stolčke. Najprej v Nadzornem svetu. Enajst jih bo, od tega dva, ki ne bosta imenovana politično (ali pač) in bosta predstavljala upokojence in mlade. Tiste torej, za katere se zaradi sklada prav nič ne bo več spremenilo (odmera je pač odmera in ni odvisna od sklada), in mlade, na katerih svet stoji. Ki jih seveda to zelo zanima. Dva proti devet ‒ zagotovljen uspeh vpliva civilne družbe. In nobenega iz aktivne populacije. Nikogar.

Seznanitev z vsebino ni socialni dialog

Ne bom na dolgo, ker je odveč, a vseeno, da ostane zapisano: v nastajanju sindikati nismo bili udeleženi. Zakon je prišel na ekonomsko-socialni svet, ko je bil že vložen v državni zbor, in nobene volje ni bilo spreminjati česar koli. Tako so rekli in tako bo. Ko slišite, koliko (tudi socialnega) dialoga je bilo, vedite, da to ni res. Seznanitev z vsebino ni socialni dialog. Argumenti tako ne pomagajo. In ni pomembno, če zakonu nasprotujejo ne samo opozicija (kar je normalno), ampak tudi strokovnjaki in institucije (npr. Združenje nadzornih svetov, protikorupcijska komisija, ekonomisti, celo komisija za nadzor javnih financ v državnem zboru)… So what, je rekel nekoč nekdo. 

Vas torej zanimajo argumenti za referendum? Upam, da ste jih izvedeli. V enem stavku pa bi bili: Deponirajte delovno knjižico za nedoločen čas in se primite za denarnico. NDS ne bo rešil niti najmanjšega problema naših pokojnin, zamujena priložnost pa bo povzročila le to, da bomo vsi delali dlje. 

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS