Podnebne spremembe in delavstvo: Vročina tudi ubija

8. 5. 2019

Podnebne spremembe ne vplivajo samo na naše počutje pri delu, ampak čisto konkretno, kot pišemo v aprilski tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Delavstvo, podnebne spremembe, sindikati, tudi na našo varnost in naše zdravje. Predstavniki kapitala se morajo zavedati tudi, da vsaka stopinja nad 25 stopinjami Celzija znižuje produktivnost za dva odstotka. Ko bodo svoje delo opravili še nadzorni organi, tj. inšpekcija, bomo lahko govorili o celovitih rešitvah. Poglejmo, kaj mora vedeti o vsem skupaj sindikalist in na kaj naj bo pozoren sindikat na ravni podjetja ali zavoda.

Zagotavljanje ustrezne temperature v delovnem okolju je delodajalčeva dolžnost. To določata zakon o varnosti in zdravju pri delu in podzakonski akt, tj. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Delodajalec mora upoštevati slovenske standarde za toplotno udobje in glede na konkretne razmere pri njem izbrati takšne ukrepe, ki so na njegovem področju najbolj ustrezni ter pripeljejo do izboljšanja temperaturnih pogojev in počutja delavcev.

Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Izjema so t. i. vroči delovni prostori, v katerih temperatura zraka lahko preseže omenjeno vrednost, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20 stopinj Celzija.

Delodajalec mora tudi zagotoviti, da so stenska in strešna okna ter steklene pregrade izvedene in opremljene tako, da na delovna mesta prepuščajo le takšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih prostorih. Hkrati mora zagotoviti, da delavci na delovnem mestu niso izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih naprav, okolico delovnih mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom naprav ali tehnoloških postopkov, pa mora pred omenjenim učinkom zavarovati.

Če delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta urediti tako, da so zaposleni zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Zelo pomemben delodajalčev ukrep, ki ga izvajajo delavci, je tudi aklimatizacija. Gre za fiziološko prilagoditev toplotne obremenitve s postopnim prilagajanjem na delovne razmere, kar pomeni, da delavec ne dela takoj osem ali več ur (takšno obremenitev doseže šele v približno petih dneh), ampak najprej bistveno manj, prvi dan le okoli 20 odstotkov, potem pa vse več. Izpolnjen pa mora biti pogoj, da ima delavec na voljo dovolj tekočine in med odmori možnost, da se umakne na hladno.

Kaže si tudi zapomniti, da pokrivalo, sončna očala in zaščitna krema niso le za na plažo in ulico, dolgi rokavi in dolge hlače pa so ustrezno oblačilo tudi sredi žgočega poletja. To bi morali vedeti tudi bageristi, asfalterji, obrezovalci trt, solinarji, policisti, krovci, pismonoše … A samo bežen pogled na gradbišča, ulice, ceste, strehe kaže drugačno sliko.

Bolezni, povezane z UV-sevanjem, so akutne (sončne opekline) ali kronične, reakcije kože pa so lahko tudi alergijske. Koža pokaže prizadetost z rdečino, mehurji, spremenjeno elastičnostjo in nazadnje s kožnim rakom. Premalo vemo tudi o tem, da lahko UV-sevanje povzroči bolezenske spremembe tudi na naših očeh in nohtih.

Zapomniti si velja opozorilo, da nas oblaki pred UV-sevanjem skorajda ne ščitijo, razen če so gosti, debeli in pokrivajo več kot 60 odstotkov neba. Pomembne so tudi debelina ozonske plasti, naša okolica (svetle peščene plaže, voda …) in senca. Umik v senco ni vedno dovolj, in sicer zaradi odboja in razpršenosti UV-žarkov, kar pomeni, da nas lahko senca zaščiti približno polovično. Zato nas lahko opeče tudi v senci.

Vroči niso le naši občutki

Vročinskih valov je vse več, so vse daljši in intenzivnejši. To ne kažejo le občutki, ampak objektivne meritve in ugotovitve strokovnjakov. V Evropski uniji se, kot kaže, z vročino v delovnem okolju intenzivneje začenjamo ukvarjati zato, ker so strokovnjaki potrdili, da toplotne obremenitve vplivajo na produktivnost delavk in delavcev in s tem na konkurenčnost evropskega gospodarstva. Skrb za dobro počutje ljudi je, kot je moč opaziti, tudi tokrat bolj ko ne v službi skrbi za kapital. A da bodo slovenski delodajalci dojeli vsaj to, najbrž ne bo lahko, saj bi morali najprej razumeti, da ukrepi niso le strošek, temveč tudi investicija v ohranjanje in povečevanje produktivnosti. In vendar, zelo težko je pričakovati, da bodo delodajalci delavcem kmalu »privoščili« posebne zaščitne (ohlajevalne) obleke. Še prej je mogoče storiti marsikaj. Denimo graditi stavbe tako, da nam bo v njih udobno, urejati njihovo okolico tako, da ne bo le betonska, paziti na vodne vire in s tem na možnost, da se ohladimo s pitjem zdrave vode in s kopanjem v primernih vodah …

Opozarjati in slediti

Na počutje pa poleg temperature vplivata tudi vlaga in sončno sevanje. Še večji problem kot podnevi je vročina ponoči, saj se ljudje ne spočijemo dovolj in utrujeni težje delamo.

Produktivnost se opazno zmanjša zlasti po več dnevih vročine oziroma po končanem vročinskem valu. Znano je, da so zaradi vročinskih valov najbolj izpostavljene dejavnosti industrija, kmetijstvo, promet, turizem, gradbeništvo …

Ljudje o posledicah vročinskih obremenitev večinoma ne vedo dovolj. Za to, da se pravočasno pripravimo na ekstremne temperature, je nujno potreben opozorilni sistem, pravočasne in zanesljive napovedi. Temu morajo v delovnem okolju slediti programi beleženja stanja in obvladovanja tveganja. Ponekod že postavljajo meteorološke postaje, v proizvodnih halah na delovnih mestih pa senzorje (v višini glave in nog), delavce anketirajo o počutju in zaznavanju vročinskega stresa ter razmerah doma in na poti v službo in iz službe.

Opozorilne sisteme bi morali postaviti tudi v mestih (ponekod že imajo panoje, ki opozarjajo na nevarnost in na potrebo po pitju ter umiku v senco). Svojo vlogo morajo odigrati tudi mediji, ki naj bi, kot smo slišali, promovirali primere dobrih praks in gradili ozaveščenost. Ta se sicer povečuje, a še ni dovolj velika. Tako ljudje na primer ne ločijo med UV-sevanjem in vročino.

V ocenah tveganja nič o tveganjih

Podjetja pri pripravi zakonsko obveznih (!) ocen tveganja vročinskih obremenitev zaradi vročinskih valov sploh ne upoštevajo. Malo jih omenjena tveganja vključuje tudi v svoje obvezne (!) načrte za promocijo zdravja. Pri tem je lahko pomembna tudi vloga sindikatov in drugih delavskih predstavnikov, zlasti zaupnikov za varnost in zdravje pri delu. Svojo vlogo pa bi morali prevzeti tudi javni sistemi, od izobraževanja do zdravstvene preventive in podobno.

Na področju varovanja in zdravja je zaradi podnebnih sprememb potrebna tako sprememba obnašanja kot tudi sprememba zakonodaje in seveda nadzora nad njenim izvajanjem. Ni odveč še enkrat spomniti, da lahko delavec odkloni delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje in če delodajalec ni sprejel predpisanih varnostnih ukrepov.

 

Zakon daje delavcu pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati odpravo nevarnosti. Če delodajalec škodljivih vplivov ne odpravi, lahko delavec ali sindikat zahteva tudi posredovanje inšpekcije dela.
Na inšpektoratu za delo sicer zagovarjajo stališče, da občasno (poletno) zvišanje temperatur neposredno ne ogroža zdravja in življenja ljudi (verjetno bi bilo bolje reči zdravih delavcev v dobri kondiciji!), delodajalce pa napotujejo na nekaj ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev v poletnem času:
• pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju upoštevajte pravilo –7 °C, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 °C nižja od zunanje temperature;
• pijte brezalkoholne pijače;
• nosite lahka in zračna oblačila;
• seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam;
• izogibajte se slani hrani in začimbam;
• najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, katerih temperatura pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
• najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
• če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Nevarnosti

Glavobol, slabost, otekanje nog, povišan krvni tlak, utrujenost, izčrpanost, motnje spanja, vročinski krči, poslabšanje akutnih in kroničnih bolezni … pa vse do kolapsa so težave in tveganja, ki jih zaposlenim, ki morajo delati v največji vročini, ta povzroča. Vročina je zelo kompleksna zadeva, kako jo prenašamo, je seveda odvisno od marsičesa. A če je zelo ekstremna, tudi ubija. Koliko smrti se zgodi neposredno zaradi vročinskih valov, kaj šele, koliko jih je zato na delovnem mestu, nihče ne ugotavlja. Ocene pa kažejo, da jih ni tako malo.

Kot ugotavljajo strokovnjaki, imajo težave s prekomerno toplotno obremenitvijo tako ženske kot moški. Ženske naj bi jih imele menda malo več, neprimerno več težav pa imajo tudi starejši delavci. Povprečno v Sloveniji v času vročinskih valov umre sedem odstotkov prebivalcev več od pričakovanega. Vpliv vročinskih valov v Sloveniji na število smrti/umrljivost kaže naraščajoč trend za starejše od 75 let in za tiste z boleznimi obtočil.

Zaščita in preventiva

Spremembe so edina stalnica, pravijo modre glave, a podnebne spremembe so trend. In to negativen. To, da sindikat od delodajalca zahteva, da namesti klimatske naprave, ker je delavcem vroče, je nedvomno koristno; kako pa poskrbeti za to, da nam bo vsem bolje in da ne bodo podnebne spremembe negativne, pa je seveda drugo in ne samo načelno vprašanje. Vsako podjetje in zavod lahko sprejme številne ukrepe, uresničevati pa jih moramo kot posamezniki.

Ljudem mora postati samoumevno, da se zaščitijo in da ne pristanejo na škodljiva navodila nekaterih delodajalcev, ki na delovnih mestih omejujejo pitje, saj naj bi zaradi več odhodov na stranišče ovirali delovni proces. Eden od razlogov, da ljudje ne pijejo dovolj, je lahko tudi prepričanje, da znojenje ni dobro, ne zavedajo pa se, da je to nujen način odvajanja vročine iz telesa.

V gradbeništvu izpostavljenost soncu še vedno na primer ni prepoznana kot resen problem. Na gradbiščih naj bodo delavci zaščiteni tudi s senco, na voljo naj imajo več tekočine, najbolje vode, poskrbeti pa je treba tudi za osebno zaščito (za obleko, po možnosti z dolgimi rokavi, pokrivalo, očala, kremo z zaščitnim faktorjem) ter takšno razporeditev delovnega časa, ki bo zaposlenim v času največje vročine zagotavljala umik na hladno.

Z višanjem temperatur tudi več radona?

Za kraške jamske sisteme je zaradi prepustnosti tal, razpok, lukenj in por v kamninah značilno sevanje škodljivega radona, zlasti na najnižjih točkah jam. Največji vpliv na radonsko sevanje ima temperatura v jami; višja kot je, večje so doze sevanja, pojasnjujejo strokovnjaki. Poleti so koncentracije radona v jamah precej višje kot pozimi. Radon z dihanjem vnesemo v pljuča, kjer povzroča škodo zaradi ionizirajočega sevanja, ki ga oddaja ob radioaktivnem razpadu. Radon oddaja sevanje alfa, ki je zelo škodljivo, poleg tega pa so pljuča za sevanje zelo občutljiv organ. Katja Gorišek, svetovalka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, opozarja, da je treba pri tem večjo pozornost nameniti zaposlenim v jamah, saj je njihovo zdravje tam zelo ogroženo. Izpostavljeni delavci morajo biti pod rednim zdravstvenim nadzorom in ustrezno usposobljeni, delodajalec pa mora za vsakega delavca zagotoviti oceno doze ionizirajočega sevanja, ki jo prejme pri svojem delu. Veljalo bi, tako kot na primer za radiologe, tudi zanje predpisati obvezne dozimetre in v njihovih izjavah o varnosti z oceno tveganja predvideti ustrezne ukrepe.

Povprečje se opazno dviguje

V nižinskem delu Slovenije se vročinski valovi pojavljajo približno trikrat na leto. Najbolj izjemno v tem tisočletju je bilo leto 2003, a se mu zadnja leta močno približujejo. V Ljubljani je bila leta 2013 temperatura 35 stopinj Celzija tako presežena 11 dni.

Ohlajanje

V nekaterih industrijskih okoljih je ohlajanje velikih proizvodnih hal zelo drago in energijsko potratno, zato je treba še toliko več pozornosti nameniti strategijam individualnega ohlajanja. Ena od možnosti je vzpostavitev hladnih prostorov, kamor se lahko gredo delavci med delovnim časom večkrat ohladit, in ob tem seveda omogočanje večjega števila odmorov, da to lahko tudi zares storijo.

Razmisliti je treba tudi o spremembi zakonodaje, ki preprečuje uvajanje določenih ukrepov, ki bi sicer bili smiselni, denimo sajenje dreves pred tovarnami v industrijski coni …

Kdaj bodo zaščiteni tudi najbolj ranljivi?

Pozorni morajo biti tudi prekarni delavci in delavke. Ustrezne zaščite od delodajalca običajno ne dobijo, saj je njihov status delavca zelo velikokrat zamegljen, delodajalci pa se izogibajo odgovornosti zanje. Zato si morajo zaščito in zdravju neškodljivo okolje s pogosto skromnimi dohodki zagotoviti sami.

Lahko ukrepamo

Idealna delovna temperatura je od 20 do 22 stopinj Celzija. Že pri 24 stopinjah se človekova delazmožnost z vsako dodatno stopinjo zmanjša za štiri odstotke. Pri več kot 26 stopinjah pade koncentracija, poide nam moč, utrujeni smo in izčrpani, naredimo več napak in več je nezgod. Nevarnosti, ki jih prinaša delo na soncu, se premalo zavedamo. Ultravijolično sevanje povzroča okvare, ki vodijo v razvoj kožnega raka. Zaščita in ukrepi so mogoči.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!