Predstavniki reprezentativnih sindikalnih central: Vlada je uničila socialni dialog

25. 3. 2021

Po včerajšnji seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so predstavniki reprezentativnih sindikalnih central, med katerimi je seveda tudi ZSSS, na današnji novinarski konferenci predstavili svoje pomisleke o zakonu o debirokratizaciji in zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu. Pri tem so izrazili svoje nezadovoljstvo s stanjem socialnega dialoga pri nas. Manjkalo ni niti ostrih besed o tem, da je vlada uničila socialni dialog. To pa se kaže tudi pri sprejemanju omenjenih zakonov, kjer sindikati na njihovo vsebino sploh niso imeli vpliva, ki ga določa ustaljen in dolgoletni način sodelovanja socialnih partnerjev.

Kot je uvodoma dejal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko, so sindikati želeli, da je včerajšnja seja odprta za javnost: »Pravila delovanja ESS izrecno določajo, da so seje praviloma zaprte za javnost, vendar lahko kolegij, ki odloča soglasno, odloči drugače. Delodajalci in vlada našemu predlogu niso sledili. Prav tako niso sledili temu, da bi po seji sklicali tiskovno konferenco. Niti nam niso pojasnili, zakaj temu nasprotujejo,« je dejal in dodal tudi, da so v preteklosti želeli doseči, da bi bili poleg sklepov javno objavljeni tudi zapisniki sej. »Javnost je sedaj seznanjena samo s sklepi, ki pa ne odražajo vedno izrečenega.« Zato so se odločili za sklic današnje tiskovne konference.

Kot je opozoril, socialni dialog ni informiranje socialnih partnerjev, ampak pomeni aktivno udeležbo pri oblikovanju zakonov in drugih predpisov, katerih posledice čutimo ljudje: »Vsaj sindikati smo iz tega procesa izključeni,« je dejal Zorko.

Vlada in delodajalci so za odstotek najbogatejših pripraljeni žrtvovati pravice vseh ostalih

Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam je opozoril, da je kršenje pravil očitno postal način delovanja te vlade, kar še slabi že tako nizko zaupanje socialnih partnerjev. Poudaril je, da je bila javnost povsem izključena iz oblikovanja zakona o debirokratizaciji, čeprav zakonodaja posega v praktično celotni pravni red: »Najbolj sporen člen je tisti o uvedbi socialne kapice, ki z debirokratizacijo nima zveze.« Člen predvideva novo razbremenjevanje najbogatejših. Tisti z več kot 6000 evri od tega zneska namreč ne bi več plačevali višjih socialnih prispevkov. Počivavšek je zato opozoril, da bodo tisti z nižjimi plačami plačevali tudi za tiste z višjimi plačami. Poudaril je, da bo izpad javnofinančnih prihodkov znašal okoli 100 milijonov evrov. Zato so sindikati predlagali, da predlog obravnavata tudi skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Spomnil je še, da tudi priporočila OECD govorijo o nujnosti celovitih sprememb na davčnem področju: »Od tega je vlada odstopila.« Opozoril je, da tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira predlog socialne kapice: »Kot so dejali predlog podpirajo, ne glede na to, kaj predlog pomeni. Vlada in delodajalci so za odstotek najbogatejših pripravljeni žrtvovati pravice vseh drugih.« Za konec se je še vprašal, zakaj bi bil ta predlog v interesu države in njenih prebivalcev?

Glavna slabost predlagane uvedbe socialne kapice je, da bi predlagana rešitev pomenila velik izpad javnofinančnih prihodkov, kar bi ogrozilo pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Norčevanje iz socialnih partnerjev in mišmaš zakoni

Marina Vuk, strokovna sodelavka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, je opozorila, da gre za popolno spremembo sistema socialnih zavarovanj, predlagane spremembe pa pomenijo veliko ogroženost pravic vseh v sistemu in nadaljnje krčenje zdravstvene košarice. »Tako pomemben zakon sploh ni bil v javni razpravi, čeprav ni nujeni in interventen. Razprava o zakonu bi zato morala potekati. Pravila delovanja ESS tudi določajo, da mora biti zakon usklajen v okvirih ESS, torej v socialnem dialogu in ob primerni vlogi socialnih partnerjev, ki lahko zakon tudi vsebinsko oblikujejo in dopolnjujejo.« Kot je še dodala, je vlada socialnim partnerjem celo poslala drugačno verzijo zakona od tiste, ki jo je sama sprejela in poslala v obravnavo v državni zbor. Vse skupaj je opisala kot norčevanje iz socialnih partnerjev: »Zgroženi smo nad ignoranco vlade do socialnih partnerjev. “Mišmaš” zakoni pa očitno postajajo nova stalnica. Socialni dialog ne obstaja več. Vladi pa ne želimo dajati legitimnosti pri njenem ignorantskem delovanju,« je še ostro zaključila in opozorila, da resno razmišljajo o umiku sodelovanja znotraj ESS.

Koliko potaknjencev je v tokratnih predlogih zakona?

Peter Majcen iz sindikalne organizacije KS 90 je dejal, da smo priča zlorabi ESS. Poudaril je, da vladni predstavniki sodelovanje sindikatov v njem izrabljajo za hvaljenje o domnevnem dobrem sodelovanju in kakovostnem socialnem dialogu. »V resnici imamo vse indice, da z izključevanjem sindikatov javnosti prikrivajo vsebino zakona. Gre za netransparenten zakon o debirokratizaciji, ki verjetno v množici paragrafov, poleg same socialne kapice, skriva še dodatne potaknjenence.« Kot je dodal, debirokratizacija tudi ne pomeni samo odprave žiga in podpisovanja temveč mnogo več. Tudi on je dejal, da bodo sindikati razmislili, ali je sodelovanje sindikatov pri takšnem početju vlade še smiselno in dodal, da se bodo o prihodnjih korakih odločali enotno.

 

Zaradi še višjih zaslužkov odstotka najbogatejših bi bili na slabšem vsi

Zdenko Lorber iz SZS-Alternativa je opozoril, da socialna kapica maje vzdržnost sistema in postregel z javnofinančnimi podatki. »Blagajna za zdravstveno zavarovanje je imela lani največji deficit do sedaj. Prav tako je bilo tudi z blagajno za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. V njo so se lani transferji iz državnega proračuna povečali za četrtino na 1,7 milijarde evrov. Tudi v proračunu Republike Slovenije smo imeli deficit v višini 3,5 milijarde evrov, kar znaša 7,6 odstotka BDP.« Kot je posvaril, si v tem trenutku ne moremo privoščiti zmanjšanja prihodkov v pokojninski blagajni na račun enega odstotka tistih, ki že sedaj zaslužijo največ: »Bojim se, da bo ta račun izstavljen, saj se računica ne izide. V prihodnje bomo tako lahko soočeni s tem, da bomo morali delati dlje kot 40 let in do višje starosti. Sindikalna stran bo temu nasprotovala in se bo takšnim poskusom uprla.«

Ne gre za debirokratizacijo, temveč za zmanjševanje pravic

Predsednica KNSS Neodvisnost Evelin Vesenjak je pritrdila trditvam, da so obravnavana gradiva na koncu drugačna. Kot je dejala, je bilo tako že pri prvem protikoronskem zakonu, ko so socialni partnerji govorili o verziji, ki ni bila pravilna. To se jim je zgodilo tudi na včerajšnji seji ESS ponovno zgodilo: »Socialni partnerji smo dobili drugačen predlog zakona od tistega, kar je vlada sprejela in poslala v DZ. To je stalna praksa te vlade,« je še dejala.

Ostro je dodala, da je vlada uničila socialni dialog in da česa takšnega še ni doživela v svoji tri desetletja dolgi karieri: »Vlada si na vse mogoče načine prizadeva, da bi na glavo obrnila celotni sistem, po katerem bi lahko nadaljevala začrtano pot, ki ni v interesu državljanov. Ne zaveda se, da je v njihovi službi. Vladni predstavniki ne bodo ostali za vedno na teh položajih. Račun za njihovo početje pa bo izstavljen vsem nam.« Glede zakona o debirokratizaciji je dejala, da gre za zakon, ki bo zmanjševal pravice ter prizadel že tako ranljivo zdravstveno in pokojninsko blagajno in se tudi sama vprašala o smiselnosti sodelovanja na sejah ESS.

Predlog zakona bi odprl vrata delu na črno

Andrej Zorko je na koncu spomnil tudi na to, da se vzdržnost pokojninskega sistema zagotavlja tudi z višjimi plačami. »Ogromno vlogo igra tudi preprečevanje dela na črno, ker se tako pobere več prispevkov in davkov. Zato je nerazumljivo, da se v zakonu o debirokratizaciji predlaga, da se lahko vsak delodajalec ukvarja z vsem, ne glede na to, kaj ima napisano v ustanovnem aktu.« Kot opozarja, je to lahko prvi korak k temu, da se ne bo več vedelo, kdaj nekdo dela na črno. Spomnil je, da lahko tudi delodajalci delajo na črno in da inšpektorji tega ne bodo več mogli nadzirati. »Ne bo se več vedelo, katera kolektivna pogodba velja za posameznega delodajalca. Vsak se bo sam odločal, katero kolektivno pogodbo bo uporabil in če jo bo sploh želel uporabiti. To lahko razumemo tudi kot prvi korak k nižanju delovnopravnih standardov.« Obenem je še dodal, da predlog zakona ne prinaša pravne preglednosti in varnosti, ampak ju dejansko zmanjšuje. Zato so sindikati predlagali umik zakona in njegovo uskladitev z vsemi socialnimi partnerji.

Pravila delovanja ESS kot mrtva črka na papirju

Dodal je, da tudi sprejemanje dopolnitev zakona o prevozih v cestnem prometu kaže, da so pravila o delovanju ESS večinoma samo še mrtva črka na papirju. Kot je menil, gre pri tem zakonu že za drugi poskus, ki bi omogočil spletnim platformam, kot je Uber, prodor na slovenski trg. »Temu ostro nasprotujemo,« je povedal in opozoril, da predvidene spremembe zakona ne vsebujejo nikakršnih varovalk, ki bi preprečevale povečevanje prekarizacije zaradi dela prek tovrstnih platform. »Bolgarija in Madžarska sta Uber prepovedale. V Veliki Britaniji pa imajo delavci po nedavni sodbi sodišča priznane delavne pravice. Uber se namreč tako kot druge spletne platforme statusu delodajalca izogiba.« Opisal je tudi včerajšnje dogajanje na seji, ko je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec na pomisleke sindikatov, da zakon spodbuja prekarizacijo, odvrnil, da to ni njegov problem (!) in da se mora s tem ukvarjati ministrstvo za delo. »S tem je priznal, da problem obstaja. Ministrstvo za delo pa ni naredilo nič, da bi se stanje izboljšalo,« je še opisal dogajanje Zorko.

Mrtvo hladno kršenje predpisov in pravil

Spomnil pa je tudi na to, da je kršena tudi resolucija o normativni dejavnosti, ki jo je sprejel državni zbor: »Mrtvo hladno so kršeni nekateri predpisi in pravila.« Dodal je, da so zaradi navedenega zavrnili oba predloga zakonov in da je ESS na včerajšnji seji, ker na njem ni bilo dovolj vladnih predstavnikov, postal nesklepčen. Zato ni bilo mogoče sprejeti sklepa o obravnavanem zakonu. Za konec je še dodal, da se bodo, če bodo seje zaprte za javnost, še nadalje posluževali tiskovnih konferenc, da bo javnost obveščena o dogajanju na sejah ESS. Vlada namreč očitno daleč od oči javnosti še zdaleč ni tako konstruktivna in vključujoča do sindikatov, kot to želi zavajajoče prikazati evropski in domači javnosti.

Matej Klarič