Vlada se je zavezala k spoštovanju pravil, toda šesti protikoronski paket še vedno sprejela brez socialnega dialoga

11. 11. 2020

Včeraj so socialni partnerji nadaljevali pretekli teden prekinjeno sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Ta je bila prekinjena, ker vlada na njej ni zagotovila prisotnosti ministrov, pristojnih za obravnavane problematike. Sindikati so namreč zaradi nezadostne ravni socialnega dialoga zahtevali sprejetje sklepov, s katerimi bi preprečili samovoljno ravnanje vladnih predstavnikov mimo pravil ESS.

Na včerajšnji seji je ESS tako ugotovil, da pravila njegovega delovanja do sedaj niso bila vedno upoštevana. Vlada pa se je skupaj s socialnimi partnerji zavezala, da bo v prihodnje spoštovala pravila delovanja omenjenega sveta in sklepe, sprejete na včerajšnji seji. Vladni predstavniki so se s sklepom zavezali, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, za spoštovanje med socialnimi partnerji dogovorjenih rešitev tudi na seji vlade ter, da bodo v skladu s svojimi pristojnostmi omenjene rešitve zagovarjali v vseh fazah zakonodajnega postopka.

Kot da bi bil ESS šele nov organ

Glede interventnih zakonov, ki so neposredno povezani z epidemijo, so se dogovorili za poseben protokol o poteku pogajanj, ki naj bi ga predvidoma sprejeli na naslednji seji. Peti in šesti protikoronski paket sta bila namreč sprejeta brez ustaljene obravnave na ESS. Na seji je svet pozval ministrstvo za finance, naj po obravnavi predloga o demografskem skladu, skliče pogajalsko skupino, ki deluje v okviru ESS in ki bo potem podala svoje mnenje o predlogu.

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je ob tem dejala, da se zdi, kot da je ESS novonastali organ, ki šele postavlja pravila svojega delovanja: »Kot, da za seboj ne imel dolgoletnih izkušenj, urejenih pravil delovanja in določenih vsebin, ki mu jih vlada mora posredovati v obravnavo. Seveda razumemo, da je situacija, povezana z epidemijo, posebna, da je potrebno hitro ukrepanje in včasih reakcija v zelo kratkem roku. Ne strinjamo pa se s tem, da se zato opušča potrebne razprave o vsebini sprejetih zakonov in na stranski tir postavlja predstavnike zaposlenih. Na današnji seji sprejeti sklepi, povezani s socialnim dialogom, dajejo sicer nekaj upanja v izboljšanje položaja, vendar jih bo treba uresničiti v praksi.«

»Seveda razumemo, da je situacija, povezana z epidemijo posebna, da je potrebno hitro ukrepanje in včasih reakcija v zelo kratkem roku. Ne strinjamo pa se s tem, da se zato opušča potrebne razprave o vsebini sprejetih zakonov in na stranski tir postavlja predstavnike zaposlenih,« je Lidija Jerkič komentirala včerajšnje dogajanje.

 

Zgolj seznanitev z osnutkom

Namesto podrobne obravnave šestega protikoronskega zakona in skupnega oblikovanja predlogov vseh socialnih partnerjev (tudi predstavnikov delojemalcev in delodajalcev) je vlada na včerajšnji seji slednje zgolj seznanila z osnutkom zakona, ki ga je nato včeraj zvečer sprejela na dopisni seji. Obravnava zakona se je na seji sicer zaključila brez sklepa. Kot pravi Lidija Jerkič, bi bilo iluzorno pričakovati drugačen razplet, saj pogajanja niso bila napovedana: »Pričakovanj, da bomo uspeli uskladiti stališča ali pa predloge, pred sejo nisem imela,« je še dejala. Včeraj je vlada že napovedala tudi sedmi protikoronski paket, ki naj bi bil sprejet do konca letošnjega leta.

Na včerajšnji seji je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je v preteklih dneh podprl predlog delodajalcev o zamrznitvi minimalne plače (čeprav je še nedolgo nazaj njeno zvišanje podpiral), socialne partnerje pozval k razpravi o tej temi. Temu so še posebej glasno prikimavali v trgovinski zbornici, kjer so ponovili že ničkolikokrat slišane trditve o veliki izgubi delovnih mest, ki naj bi jih povzročil dvig minimalne plače. Zamrznitvi pa, kot smo že pisali, močno nasprotuje sindikalna stran. Prav Švica in Nemčija, ki ju delodajalci tako radi postavljajo za zgled, sta se na drugi strani odločili, da gospodarsko krizo rešita na podoben način kot Slovenija, z dvigom potrošnje prek višje minimalne plače (ta bi se pri nas morala januarja končno dvigniti za vsaj 20 odstotkov nad izračunane minimalne življenjske stroške, kar pomeni, da bi se dvignila na vsaj 736 evrov neto). Nemčija bo tako v letu in pol kar trikrat dvignila minimalno plačo, zato je na mestu vprašanje, zakaj si v teh državah lahko privoščijo zvišanje minimalne plače, pri nas pa ne?

Kaj prinaša šesti protikoronski paket?

Šesti paket je ocenjen na milijardo evrov. Med glavnimi ukrepi so subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, podaljšanje moratorijev za kredite, poenostavitve poroštvene likvidnostne sheme, spodbude podjetjem za investicije, odlog najemnin za poslovne prostore ter delna nadomestitev fiksnih stroškov. Med novimi predlogi sta ključna subvencioniranje fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja in odpis najemnin v prostorih, kjer je lastnik država ali lokalna skupnost. Predlog prinaša tudi podaljšanje moratorija na kredite, oprostitev plačila DDV od dobav ter pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj EU, financiranje dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, odlog plačila najemnine za najemnike poslovnih stavb ali poslovnega prostora ter zagotavljanje zdravstvenih storitev in kapacitet.

Tudi šesti paket je vlada izkoristila za vključitev nekaterih členov, ki z bojem proti epidemiji nimajo neposredne povezave. Tako se je npr. v tokratnem paketu odločila pomagati fakulteti Petra Jambreka, ki je blizu vladajoči SDS. Del javnosti pa razburja tudi predlog izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za verske uslužbence. Skupnosti splošnih ter strokovnih gimnazij pa sta že zahtevali tudi umik 55. člena šestega protikoronskega zakona, ki omogoča izenačitev vpisnih pogojev med dijaki poklicne in splošne mature. Med ukrepi pa se je znašlo tudi novo zaostrovanje pri brezposelnih. Prav v času krize, ko številni izgubljajo službe zaradi objektivnih okoliščin, se je vlada odločila, da od njih zahteva, da bodo morali nemudoma sprejeti primerno zaposlitev. Ali je oseba primerna za določeno delovno mesto, bo po novem presodil kar strokovnjak z zavoda za zaposlovanje. Veliko razburjenja je povzročil tudi predlog višjih glob za zbiranje ljudi. Za kršenje prepovedi omejitve zbiranja ljudi na javnih krajih bi po novem za posameznike veljala kazen od 1000 do 15 tisoč evrov. Globe za pozivanje k zbiranju pa bi znašale 1500 evrov za prvi poziv in bi se nato stopnjevale do vrtoglavih 15 tisoč evrov. Predlog tako predvideva visoke kazni za tiste, ki bi pozivali k protestom v času prepovedi zbiranja ljudi. Nekateri zato trdijo, da vlada s tem predlogom kaže svoj strah pred protestniškim vrenjem.

Matej Klarič

Share