Delavski predstavniki od 16. novembra učinkovitejše varovani

16. 9. 2024

Z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki je bila uveljavljena 16. novembra lani, je bil dosežen pomemben premik na področju varstva delavskih predstavnikov, in sicer učinkovitejši sistem njihovega varstva. Novela zakona prinaša pomembne spremembe za delavske predstavnike, ki jih podjetja odpuščajo zaradi sindikalnih aktivnosti.

Z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), sprejeto 16. novembra 2023, je začelo teči prehodno enoletno obdobje pred uvedbo izboljšanega sistema varstva delavskih predstavnikov. Ključna novost je možnost zadržanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavskemu predstavniku zaradi krivdnih razlogov do sodne odločitve na prvi stopnji, a do največ 6 mesecev ter višje nadomestilo plače v času prepovedi opravljanja dela; 80 odstotkov osnovne plače namesto dosedanjih 50 odstotkov.

Prejšnja zakonodaja prav tako ni zadostila zahtevam Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetjih in Priporočila št. 143. Na podlagi citirane konvencije morajo biti predstavniki delavcev v podjetju učinkovito zavarovani pred vsakim postopkom, ki bi bil zanje škodljiv, kamor spada tudi odpuščanje zaradi njihovega statusa ali aktivnosti kot predstavnikov delavcev ali zaradi članstva v sindikatu ali zaradi udeležbe v sindikalnih aktivnostih, če ravnajo v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami ali drugimi skupno dogovorjenimi sporazumi.

Ocenjeno je bilo tudi, da dotedanja ureditev prav tako ni ustrezala zahtevam 7. člena Direktive 2002/14/ES o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, ki določa, da države članice zagotovijo, da so predstavniki delavcev pri opravljanju svojih nalog ustrezno zaščiteni, in jim omogočajo primerno opravljanje nalog, ki so jim bile dodeljene.

Višje nadomestilo plače delavskega predstavnika v času, ko ne sme delati

Novela ZDR-1 zvišuje tudi nadomestilo plače delavskega predstavnika v času, ko mu delodajalec prepove opravljati delo s prej urejene polovice plače na 80 odstotkov plače. Na novo se je določila tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada, katerega namen je povračilo izplačanih nadomestil delavcu za čas prepovedi opravljanja dela v času, ko se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, kadar sodišče prve stopnje ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito. Podrobnosti glede sklada se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, novela pa dopušča tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada za povračilo nadomestil delavcem v primeru, da sodišče prve stopnje ugotovi zakonitost odpovedi.

»Spremembe ZDR ščitijo delavske predstavnike pred povračilnimi ukrepi kapitala, kadar predstavniki dela zahtevajo boljše pogoje dela ali opozarjajo na nepravilnosti v podjetju,« je na nedavni novinarski konferenci izpostavil državni sekretar na MDDSZ Dan Juvan. »Do sedaj je zakonodaja dopuščala, da so podjetja aktivne in glasne delavske predstavnike odpustila brez pravega razloga. S tem so ta podjetja obglavila sindikalno gibanje, čeprav so kasneje na sodišču izgubila in delavca ponovno zaposlila. A namen – utišanje organiziranega delavstva – je bil takrat dosežen.

Potrebo po učinkovitejšem varstvu so pokazali številni primeri iz prakse

Potrebo po učinkovitejšem varstvu delavskih predstavnikov so pokazali številni primeri iz prakse, kot so primeri nezakonitih odpuščanj delavskih predstavnikov v Lidlu; primer sindikalistke Tjaše Kozole, predstavnikov v podjetjih Prodnik, Infrastruktura Bled, Arriva Dolenjska in Primorska ter številni drugi. V nadaljevanju predstavljamo tri primere:

• Po opozarjanju na nepravilnosti sta bila predsednik in podpredsednik podjetniškega sindikata v komunalnem podjetju Prodnik odpuščena zaradi domnevnih krivdnih razlogov. Pod skupno protestno izjavo se je takrat podpisalo 17 organizacij in sindikatov. Delovno sodišče je zavrnilo predlog začasne odredbe o zadržanju učinkovanja odpovedi, tedaj bivša zaposlena sta pristala na poravnavo.
• Na podoben način je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejela predsednica sveta delavcev v Infrastrukturi Bled. ki je opozarjala na nepravilnosti pri poslovanju. Delovno sodišče je zavrnilo predlog začasne odredbe o zadržanju učinkovanja odpovedi, nakar je brezposelna delavka pristala na poravnavo.
• Arriva Dolenjska in Primorska d. o. o. sta glavnemu sindikalistu tik pred začetkom stavke vročili odpoved delovnega razmerja, ker je javno opozarjal na šikaniranje in izkotiščanje delavcev v podjetju ter mahinacije s tehnično opremo. Višje delovno in socialno sodišče je odločilo, da je družba Arriva Dolenjska in Primorska vozniku avtobusa in sindikalistu nezakonito odpovedala delovno razmerje. Po pravnomočni sodbi se je sindikalist vrnil nazaj na staro delovno mesto.

Naslovna fotografija: Katie White/Pixabay