V spomin na pravno in socialno državo ob mednarodnem dnevu migrantov

19. 12. 2012

Mednarodni dan migrantov, 18. decembra, ki od leta 2000 obeležuje sprejetje Mednarodne konvencije o zaščiti pravic migrantov na delu in članov njihovih družin v Organizaciji združenih narodov 18. decembra 1990. Globalna uveljavitev te konvencije kaže veliko luknjo, saj med državami, ki so bodisi ratificirale bodisi podpisale to konvencijo ni prav nobene države EU, iz Evrope pa le peščica.

Ob tej priložnosti smo na ZSSS izpostavili nekaj primerov zelo jasnih kršitev pravic delavcev migrantov, ki segajo od vnaprej podpisanih sporazumnih odpovedi, do pogodb o zaposlitvi, po katerih bi delavec moral plačati odškodnino delodajalcu, če ga zapusti predčasno (npr. zaradi neizplačevanja plač) – glej objavo »Pravico pregnala pregnana prosta gospodarska pobuda« o novinarski konferenci ob letošnjem mednarodnem dnevu migrantov.   Predvsem pa se tudi na tem področju kaže alarmanten problem poraznih stranskih učinkov tako imenovane svobodne gospodarske pobude. Kaj mislimo s tem, lahko ponazorimo s področjem ustanavljanja podjetij: Slovenija se po zadnjem poročilu Svetovne banke Doing Business med 185 državami uvršča na 28 mesto po enostavnosti ustanavljanja podjetij, kar pomeni, da je od leta 2007 dalje po tem indikatorju napredovala za 70 mest. Razlog je v sistemu e-Vem, ki omogoča zelo hitro registracijo podjetij, čemur se v sodobnem ekonomistično-birokratskem žargonu reče »zniževanje administrativnih bremen«.

Vendar, kaj to zniževanje administrativnih bremen pomeni v praksi? Konkreten primer, na katerega smo naleteli v praksi: družinski klan ima v lasti nekaj podjetij. Zastopniki teh podjetij so torej člani te družine – oče, sin, zet in hčerka. V sedmih sodnih postopkih pred delovnim sodiščem v Ljubljani, ki jih poznamo, je šlo za zamudne sodbe. Delodajalec je delavcem, med katerimi je ogromno delavcev migrantov, dolžan plače, plačilo socialnih prispevkov in regres. Nekatere izmed teh zamudnih sodb so ‘težke’ tudi več kot 10 tisoč evrov, a so neizterljive. Računi teh podjetij so namreč bodisi blokirani bodisi zaprti. In medtem ko delavci ne vedo kako preživeti, delodajalec uživa v enem izmed svojih stanovanj. Vzorec izkoriščanja delavcev je torej v svojem bistvu zelo enostaven: odpri podjetje – najemi delavce – ne plačuj delavcev – ignoriraj tožbe – zapri/izprazni transakcijski račun – ustanovi novo podjetje – najemi/prezaposli delavce. In vrti ta krog v nedogled.

Ustava Republike Slovenije v 74. členu zapiše, da je v naši državi gospodarska pobuda svobodna. Res pa je tudi, da ista država po 66. členu ustave ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. In kam smo prišli? Na področju svobodne gospodarske pobude očitno zelo daleč, saj je podjetniška svoboda izdatno olajšana preko zniževanja administrativnih bremen. A medtem ko se ustanavljanje podjetij vse bolj poenostavlja, se po drugi strani kršitve delovnopravne zakonodaje množijo: po podatkih Inšpektorata Republike Slovenije za delo je število teh kršitev med leti 2007 in 2011 naraslo iz 4.749 na 5.986. V istem času je število ugotovljenih kršitev v zvezi s plačilom za delo naraslo iz 462 na 2.643. Seveda ne moremo kar tako vzpostaviti neposredne korelacije med temi trendi. A z gotovostjo lahko trdimo, da je država v imenu zniževanja administrativnih bremen žrtvovala delavske pravice.

Publikacija Doing business je za potencialne tuje investitorje pač bolj atraktivno branje kot pa letna poročila inšpektorata za delo. Če pa bi investitorji kdaj odprli letno poročilo inšpektorata za delo za leto 2011, bi lahko prebrali tudi naslednje: »Posledice enostavnega ustanavljanja gospodarskih subjektov brez omejitev ponovnega ustanavljanja  v primeru stečaja in hkratnega kršenja delovnopravne zakonodaje so družbeno nevarne in na tem področju je treba pretehtati pravice delavcev glede na svobodno gospodarsko pobudo.«

Na tej točki bi se morali zamisliti tudi resni investitorji, saj so njihova konkurenca vse bolj (tudi) verižni podjetniki, ki profitirajo na račun kršenja pravic delavcev. In to ni konkurenca, to je – izkoriščanje. Na koncu katerega je delavec s pravnomočno, a neuresničljivo sodbo sodišča. Ki jo lahko, v spomin na 2. člen ustave, ki pravi, da je Slovenija pravna in socialna država, obesi na steno.

 

Goran Lukič, samostojni svetovalec ZSSS

za socialno področje, zaposlovanje in migracije