V spomin: Ladislav Rožič (1957–2025)

28. 2. 2025

Pred kratkim smo prejeli žalostno vest o nenadni smrti našega sodelavca Ladija.

Vsi, ki smo ga poznali dolga leta, desetletja, vemo, da je bil predan sindikalist brez dlake na jeziku in z neizčrpno energijo, s katero je vodil mnoge sindikalne bitke.

Brežičan Ladi je ob prihodu iz zasebnega sektorja svojo sindikalno pot začel kot sekretar na območni organizaciji v Posavju. Aprila 2007 je prišel v Ljubljano na ZSSS kot samostojni svetovalec za ekonomsko področje. A njegova lastnost ni bila ozkost; zato je, razmišljajoč in delujoč širše, ne le pripeljal v Zvezo enega od sindikatov dejavnosti, ampak je enega od sindikatov tudi ustanovil. To je bil zadnjega dne januarja 2007 ustanovljeni Svobodni sindikat Slovenije, ki združuje delavke in delavce, zaposlene v dejavnosti, za katero ni organiziranega sindikata znotraj ZSSS. Za njegovega predsednika je bil soglasno izvoljen prav Ladi. Že februarja naslednje leto je začel opravljati tudi naloge izvršnega sekretarja ZSSS na področju gospodarske politike in gospodarskega razvoja, politike in sistema plač, davčne politike in prispevkov za socialno varnost ter privatizacije in prevzemov. V tej vlogi je sodeloval v številnih sindikalnih akcijah in pogajanjih.

Leta 2011 se je odločil nadaljevati sindikalno pot v dejavnosti trgovine, saj je bil, kot je rad s ponosom poudaril, trgovec. Ta korak na njegovi sindikalni poti ga je javno še posebej zaznamoval v zadnjih letih. Po zaključku 3. kongresa Sindikata delavcev trgovine Slovenije so ga članice in člani republiškega odbora izmed štirih kandidatk in kandidatov z večino izvolili za sekretarja tega sindikata. Ob izvolitvi je povedal, da se zavzema za čim več neposrednega stika s članstvom na terenu, in to je bilo njegovo vodilo vsa naslednja leta.

Ladija si lahko poklical kadarkoli, vedno se je javil. Na terenu je bil po potrebi tudi ob nedeljah in zvečer, ko si članstvo trgovinskega sindikata lahko vzame največ časa za sindikalno delo. Tako so se z njegovim angažiranjem ustanavljali novi sindikati pri delodajalcu in z njimi nove sindikalne bitke.

Ladi je članicam in članom stal ob strani tudi v najtežjih časih epidemije, ko je sindikat zahteval varne in zdrave razmere za delo ter hkrati krizni dodatek za vse zaposlene, ki so opravljali delo v tveganih razmerah. Stal jim je ob strani, ko so napadali posameznice in posameznike, ki so si upali dvigniti delavski glas. In bil je glasen zagovornik zaprtja trgovin ob nedeljah, saj tudi ljudje, ki delajo v trgovinah, potrebujejo čas za počitek, zase, za družino. Po sedemnajstih letih boja tega sindikata (ko je ignoranci sledil referendum in ponovna ignoranca), je  leta 2020 vendarle dosegel uzakonitev zaprtja trgovin ob nedeljah. To je zaposlenim v dejavnosti trgovine omogočilo človeka vredno življenje in zakonsko določen počitek. Ladi je bil najbolj prepoznaven glas te dobljene bitke, pri čemer je vedel in se zavedal, da brez članstva, ki trdno stoji za sindikatom, zmage ne bi bilo. Leta 2023 je sindikat z močnimi pritiski dosegel še nadaljevanje socialnega dialoga in podaljšanje kolektive pogodbe dejavnosti. V letu 2024 je začel veljati novi pravilnik o ročnem premeščanju bremen, katerega pobudnik je bil sindikat trgovine zaradi vse večje preobremenjenosti zaposlenih v dejavnosti trgovine. Zaradi vse težjih in stresnih delovnih razmer zaposlenih v dejavnosti trgovine pa je sindikat nedavno z anketo o položaju zaposlenih v dejavnosti trgovine boj za izboljšanje delovnih razmer nadaljeval.

 

Ladi je bil in v naših mislih ostaja človek, ki je povedal vse, kar je mislil, glasno in jasno, pa čeprav to ni bilo vedno vsem všeč. Ni leporečil; ostajal je prijazen do svojih sobork in soborcev in neusmiljen, a nikoli nesramen do tistih na drugi strani.

Ladi je bil pravi gospod. Znal je delovati v krogih najbolj izkoriščanih in podplačanih ter zanje narediti vse, kar je lahko, hkrati pa se tudi gibati v visokih strokovnih in političnih krogih. Kot državnega svetnika se ga spominjamo po njegovih nedvoumnih razpravah in predlogih za spremembe zakonodaje, ki bi izboljšala položaj ljudi, med drugim mladih mamic. V Kapitalski družbi, kjer je bil član nadzornega sveta, pa ni dovolil rušenja pridobitev, ki so v pomoč ljudem.

Ja, Ladi je bil za ljudi, bil je za vse nas, za odpravo krivic in za nove pravice. Pomagal je, ko je lahko, in se vedno potrudil, da je lahko. Ladi je vedel, da samo pogled naprej pomeni, da delavski boj ne bo zastal; zato je k sodelovanju s sindikatom vabil mlade moči in iskal nove ideje.

Spominjali se ga bomo kot velikega soborca, ostrega kritika, ko je bilo treba, a večino časa nasmejanega in toplega sodelavca.

Ladi, pustil si neizbrisen pečat. Hvala ti.

Mojca Matoz
(Za pomoč pri nastanku besedila se zahvaljujem Ladijevi tesni sodelavki Lepi Vasilič)

Delavska enotnost

To zapis je bilo najprej objavljen v četrti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod prve letošnje redne številke (27. 2. 2025) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!