V sindikatu državnih organov ostri: Državno uradništvo kot druga liga javnega sektorja

15. 2. 2022

Državno uradništvo se počuti kot druga liga javnega sektorja. Slabo so plačani in delajo v slabi razmerah, zato ni čudno, da primanjkuje kadrov. Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS) je ob nedavnih ločenih dogovorih nekaterih sindikatov javnega sektorja danes javnosti predstavil tegobe zaposlenih na državnih inšpektoratih, upravnih enotah, finančni upravi, zaporskem sistemu, zavodu za gozdove in občinskih upravah.

Člani glavnega odbora SDOS-a so odločeni, da bodo tudi oni svoje pravice po potrebi zahtevali z ostrejšimi sindikalnimi akcijami. Sindikat bo moral državi, ki je v tem primeru delodajalec, dati še bolj jasno sporočilo. Po besedah predsednika SDOS Frančiška Verka država ne obravnava enako »svoje desne roke« kot obravnava druge javne uslužbence. Po enotnem plačnem sistemu bi morali biti vsi enakopravni, pa tega dela javnega sektorja vlada že nekaj časa ne upošteva. Med njimi je namreč precej tistih, ki so na minimalni plači, ali dobijo do nje celo doplačilo. Predvsem so to njihovi kolegi iz t. i. J skupine oziroma poslovno-tehničnih služb, ki so ravno tako nujni za delovanje države kot državni uradniki. Tudi kandidati za pravosodne policiste dobijo več kot 750 evrov.

Državni inšpektorati so kadrovsko podhranjeni in nekateri zelo slabo vodeni ali pa celo nimajo stalnih vodij, poleg temeljnih nadzorov pa so tam zaposlenim zaradi epidemije naložena še dodatna bremena. Ob tem pa je vsak uradnik, tudi sindikalni zaupnik, ki opozori na težave, deležen pritiskov in sankcij, slabih ocen.

Upravne enote so po besedah predsednika konference upravnih enot v SDOS Dragana Stankovića kot prvi in pogosto edini stik državljanov in tujcev z državo, zato morajo biti njihove storitve kakovostne. To je mogoče le z zagotavljanjem določenih pogojev, z dobro plačanimi in usposobljenimi uradniki. Njihove plače pa se od leta 2012 niso spreminjale, zato se že dogaja, da marsikdo dobiva celo doplačilo do minimalne plače, marsikdo pa je že odšel delat drugam, saj je že izhodišče v tujih trgovskih verigah v Sloveniji že neprimerno višje kot na upravni enoti.

Dejan Ivković s Finančne uprave RS je opozoril, da so tam zaposleni del represivnega aparata države, ki polni javne blagajne in proračune. Omenil je slabo plačilo in ob tem tudi konkurenčno klavzulo, ki jim onemogoča dodatno delo in zaslužek, kot ga imajo v javnem sektorju denimo zdravniki, a za to ne dobijo nadomestila. Kadrov ne dobijo, njihov problem pa je tudi, da nimajo področne kolektivne pogodbe, kot ga imajo drugi deli javnega sektorja.

V Upravi RS za izvrševanja kazenskih sankcij oziroma zaporskem sistemu se večina zaposlenih ne more pohvaliti s primerno plačo, ki bi omogočila dostojno življenje, pravosodni policist začne v 18. plačilne razredu, kar je pod zakonskim minimumom, je povedal Leon Lobe, neprimerno so obravnavani tudi inštruktorji. Poklic pravosodni policist je deficitaren, saj je zanj vsako leto manj zanimanja. Kaj bo čez deset let in več, ko bo dve tretjini zdaj zaposlenih dosegla pogoje za upokojitev, ostaja vprašanje, v vsakem primeru pa bi država bi morala te probleme nujno reševati takoj.

 

Gozdovi so naš javni interes in ponos, a zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije se po besedah Boštjana Režonje kljub svojem uspešnem in tudi v tujini priznanem strokovnem delu soočajo z velikimi težavami, ki jih nobena politična opcija v 30 letih ni uspešno reševala. Pomanjkanje službenih vozil je kronično, še tega voznega parka, ki ga imajo, država ne obnavlja ustrezno, revirni gozdarji pa se vozijo po brezpotjih s svojimi osebnimi vozili, še več, če naredijo več kilometrov, kot so predvidene kvote, jim država te obdavči. Zato razmišljajo tudi o umiku zasebnih vozil iz opravljanja javne službe, je povedal Režonja in dodal, da zaradi čedalje več težav povezanih s podnebnimi spremembami (žledolom, vetrolom, invazivne vrste) delajo za dva do trikrat več, a od države niso dobili niti centa, ne za nadure ne za povečan obseg dela, le golo plačo. Ob tem pa imajo tudi zaposleni konkurenčno klavzulo, in to celo za delo, ki ga sploh ne opravljajo. Če hočemo še vedno ohraniti gozdove, ki nam nudijo svež zrak, prostor za rekreacijo in sprostitev in druge dobrine, mora država najti dodatna sredstva za zaposlene. Tudi zato, da bo pridobila nove, saj je povprečna starost sedanjih okoli 47 let.

Država naj se zamisli in ukrepa, državno uradništvo pa plača pošteno, če želi v teh kriznih časih imeti delujoče in kakovostne storitve in če želi delovati odzivno in prožno, je še opozoril Verk. Bogate dodatke je na primer v teh časih epidemije in tudi v času predsedovanja EU dobilo le višje uradništvo, večina pa ne. V SDOS si želijo aktivno komunikacijo z vlado, s stavko ne želijo groziti, opažajo pa, da je ta očitno pri drugih sindikatih preverjen recept za dosego zahtev. »Gre za podcenjevanje,« je bil jasen Verk in dodal: »Država, ki zanemarja javne uslužbence, to je tako, kot da bi si odrezala desno roko.«

Mojca Matoz