Svetujemo in razlagamo: Uveljavitev delavskih pravic pred sodiščem

7. 1. 2022

Običajno ni prva misel vsakega delavca, ki so mu kršene pravice, da bo delodajalca tožil in svojo pravico iskal po sodni poti. In vendar se to »mora« kdaj tudi zgoditi, še posebej tedaj, ko je delodajalec gluh za opozorila o kršitvah in ni pripravljen na dialog ali na dogovor oziroma mediacijo. Kako to storimo in kako članom pri tem pomaga sindikalna služba pravne pomoči? Navajamo postopke in opozorila.

 Najprej pojasnimo dejstvo, da mora biti cilj individualnega delovnega spora, da se s pomočjo sodnega postopka reši spor med delavcem in delodajalcem. Delovno sodišče je pristojno za odločanje v sporih v zvezi z delovnim razmerjem, socialno pa v zvezi s socialnimi pravicami.

Toda pozor, sodišče ne more in ne sme dajati pravnih nasvetov. To delajo odvetniki za plačilo, člani sindikata pa takšno pomoč dobijo na podlagi pravic, ki izhajajo iz članstva.

Kako do pravne pomoči v ZSSS?

Člani sindikatov, članov ZSSS, ter njihove organizacijske oblike imajo pravico do strokovne pomoči ter brezplačne pravne pomoči na območnih organizacijah ZSSS oziroma v sindikalnih pisarnah. Protokoli zagotavljanja pravne pomoči članom sindikatov, povezanih v ZSSS, so jasni, določa jih pravilnik o pravni pomoči. Nekaj osnovnih poudarkov najdete tudi na naši spletni strani, mi jih navajamo v okvirjih in dodajamo: Član sindikata je dolžan dostaviti vso potrebno dokumentacijo, ki se nanaša na zadevo, če je mogoče, že ob prvem obisku, dodatno dokumentacijo pa v roku, ki mu ga določi služba pravne pomoči. Službi pravne pomoči mora član pojasniti vse okoliščine v zvezi s svojo zadevo v celoti in po resnici. Tudi po sklenjenem pooblastilu mora član sindikata ostati aktiven. Na pozive službe pravne pomoči se mora odzivati v postavljenih rokih, zlasti pa mora sporočiti spremembo svojih kontaktnih podatkov (naslov, telefonska številka, e-pošta) in službo pravne pomoči obvestiti o daljši odsotnosti.

Kakšno pomoč nudi sindikat?

Delavec – član sindikata ima pravico do individualnega svetovanja, ki zajema posvet, sestavljanje pisnih mnenj, vlog, pritožb, prijav itd., po potrebi tudi zastopanje v zagovorih pred delodajalcem, ter do brezplačne pravne pomoči v individualnih delovnih in socialnih sporih pred delodajalcem, pred sodišči, vključno z alternativnimi oblikami reševanja sporov po najmanj šestmesečnem članstvu in rednem plačevanju članarine pred nastankom primera, ki zahteva pravno pomoč. Vsebinsko gre za pomoč v delovnopravnih zadevah, torej pri vprašanjih glede sklenitve, obstoja in prenehanja delovnega razmerja, pravic in obveznosti iz delovnih razmerij, v zvezi z zagotavljanjem varnih in zdravih delovnih razmer in podobno.

Neposredno se delavec obrne na njemu najbližjo območno organizacijo oziroma sindikalno pisarno, in sicer v času uradnih ur oziroma po predhodni najavi – vsi kontaktni podatki so na voljo na spletni strani ZSSS. Če je potrebno sodno varstvo pravic, pooblaščena oseba v območni organizaciji oziroma sindikalni pisarni delavcu izda napotnico, član pa mora za uveljavljanje pravic pred sodiščem podpisati pooblastilo za zastopanje. Služba pravne pomoči ZSSS sicer strokovno pomaga tudi sindikatom v podjetjih.

Kako pomoč v pravdah poteka v praksi?

Delavci naj premislijo o vseh dejstvih, ki so za njihov spor pomembna, in zberejo vse dokaze. Potem naj se odpravijo do pravnega svetovalca v najbližji območni oziroma regijski organizaciji ZSSS – seznam je na spletni strani ZSSS.

Tam sindikalni pravnik prisluhne, kakšen problem ima delavec. Igor Vresk iz službe pravne pomoči ZSSS je eden tistih, ki je v regionalni pisarni v Ljubljani na Dalmatinovi 4 na voljo članom, tudi tistim, ki bi želeli vložiti tožbo. Za to potrebuje pooblastilo delavca.

»Tožeča stranka«, kot temu pravi pravo, mora pri tem zbrati listine, dokaze, morebitne priče. »Pri prenehanju delovnega razmerja naj bi sicer bilo dokazno breme na strani ‘tožene stranke’, v tem primeru delodajalca, kar teoretično pomeni, da bi delavec lahko preprosto rekel ‘nisem kriv’ in bi bilo dovolj, a se zakomplicira v praksi na prvem naroku, kjer je treba predložiti vsa dejstva in dokaze, in če tega ne storiš, je potem trditvena podlaga slabša,« pojasni Vresk. Ali delavcu kdaj svetuje tudi glede smiselnosti tožbe? Skupaj z delavcem je najprej treba pretehtati, ali je vložitev tožbe smotrna, ali »se splača« – tega, da bo določena stvar na sodišču stoodstotno dobljena, Vresk ne upa zatrditi nikomur, pravi, pa tudi noben pameten pravnik tega ne dela, to počnejo kvečjemu takšni odvetniki, ki jim je v interesu zgolj zaslužek. Sploh če v zvezi z določenim vprašanjem ni sodne prakse, kot je recimo s pogoji PCT.

Sodna praksa v Sloveniji ni formalni vir prava, ampak sekundarni, kar zagotavlja enotno uporabo formalnih virov. V praksi so to načelna pravna mnenja in judikati vrhovnega sodišča. A vendar so se tudi na vrhovnem sodišču že nekajkrat »premislili« in v na prvi pogled (!) identičnih zadevah ob nespremenjeni zakonodaji spremenili svojo odločitev.

200. člen Zakona o delovnih razmerjih
(uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo)
(neuradno prečiščeno besedilo)

(1) Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.

(2) Če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

(3) Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.

(4) Ne glede na rok iz drugega odstavka tega člena, lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

(5) Neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Strah ohromi

Pri prenehanju delovnega razmerja je pogosto problem, da delavci težko dobijo priče, pravi Vresk. Njihovi sodelavci si pogosto ne upajo pričati in v najboljšem primeru rečejo samo, da se »nič ne spomnijo«. Dodaten problem je, da lahko, preden pride zadeva do sodišča, mine tudi pol leta in več, v tem času pa se lahko zgodi marsikaj in ljudje sami presodijo, od česa imajo več »koristi« – od sodelavca, ki so ga odpustili, ali od morebitne obljube delodajalca, da bo zdaj drugače. Morebiti bi bilo smiselno, da bi bile te priče posebej zaščitene, ali da bi bili to sindikalni zaupniki, ki že imajo določeno zaščito, razmišlja naš sogovornik.

Tožba in tožbeni zahtevek

V tožbi je treba obrazložiti dejansko stanje, iz katerega nekaj izhaja. Tožba, ki jo po pogovoru s članom sestavi Vresk, vsebuje tožbeni zahtevek. Ti so različni – od tega, da se razveljavi nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, do prijave v socialno zavarovanje, povračila stroškov v zvezi z delom …

Zastopanje na sodišču v okviru pravne pomoči ZSSS je naloženo sodelavkam in sodelavcem s pravosodnim izpitom oziroma pravniškim državnim izpitom.

Roki so zelo pomembni

Reagirati je najbolje takoj, ko pride do problema. Roki so v pravu namreč zelo pomembni. Vresk svetuje, naj delavci, ko dobijo v roke nekaj, za kar ne vedo, za kaj gre, oziroma se s tem ne strinjajo, ne čakajo in se takoj oglasijo pri sindikalni pomoči. »Ne čakati 30 dni, saj je treba še zbrati kakšne dokaze in listine, kaj napisati, pa tudi mi vsi imamo še druge obveznosti,« poudarja.

In še, ne bodimo presenečeni, če pri kakšnem prenehanju delovnega razmerja, če gre za krivdno prenehanje, poskušajo delodajalci s pomočjo svojih pravnih svetovalcev »najti« čim več kršitev in upajo, da bo kakšna že zdržala na sodišču. To je običajen pravni manever.

Pomembno

V skladu s Pravilnikom o pravni pomoči ZSSS morajo člani sindikata pravno pomoč poiskati pravočasno, tj. najmanj pet dni pred potekom roka za vložitev vloge oziroma opravo dejanja zastopanja, ob prisilni poravnavi najmanj 15 dni, ob stečaju pa najmanj 30 pred potekom roka za vložitev terjatve.

Pooblaščena oseba lahko po proučitvi dokumentacije nadaljnjo pravno pomoč tudi zavrne, če ugotovi, da je zanjo prepozno, da so zahteve očitno neutemeljene oziroma bi bila pravna dejanja nesmiselna, ali če je očitno prisotna težnja po pravdarstvu.

Individualno svetovanje je za delavca ‒ člana sindikata brezplačno. Vnaprej pa mora zagotoviti sredstva za plačilo sodnih taks in stroškov za izvedbo dokazov. Ob izgubi spora nosi delavec ‒ član sindikata sodno priznane stroške nasprotne stranke in druge stroške postopka (sodne takse, stroške izvedencev itd.).

Kako hitro potekajo zadeve na sodiščih?

Za tiste, ki tožijo delodajalca, zadeva pogosto traja predolgo. »Tožbe zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi gredo relativno hitro, a da prideš do prve stopnje, se lahko vleče tudi kakšnega pol leta,« pravi iz izkušenj Vresk. Je pa to odvisno od postopka; sodniki sicer poskušajo biti čim hitrejši. Lahko pa se zgodi, da katera od strank tudi zavlačuje, a pri postopkih zaradi prenehanja delovnega razmerja to ni v delodajalčevem interesu, saj ima zaradi tega večje stroške.

Začne se s poskusom mediacije. Vresk to priporoča, saj je pogosto kazalec uspešnosti. Pri mediaciji morata obe stranki dati soglasje, nakar jo mediator lahko hitro razpiše. V okviru mediacije je lahko sklenjena sodna poravnava, to pa pomeni, da obe strani v določeni meri popustita.

Sojenja so stresna

Mnogi, ki pridejo po pomoč v sindikalno pisarno, sami najraje ne bi šli na sodišče. Sojenje je za vsakogar stresno. Toda če želiš delodajalca tožiti, moraš tudi na sodišče, drugače ne gre; tudi sindikalni pravnik ne more sam namesto nekoga na sodišče, opozarja naš sogovornik. Pogosto so namreč potrebna zaslišanja samega delavca, pri zaslišanju prič pa je pomembno, da delavec svojemu zagovorniku pomaga zastaviti določeno vprašanje in reagirati na kakšno izjavo nasprotne strani.

Ne spreglejte

Ob včlanitvi je vsaka član deležen manjšega pravnega nasveta. Po treh mesecih članstva je upravičen do posredovanja pri delodajalcu – temu na primer pošljemo zahtevek, opozorimo na kršitev, pozovemo k izpolnitvi obveznosti. Po šestih mesecih članstva pa je član upravičen do vložitve tožbe in zastopanja na sodišču.

Osnova – poznati višino zahtevka

Delavec mora vedeti, kaj mu je delodajalec dolžan, da lahko to tudi zahteva. Pri izračunih »prikrajšanja« je v pomoč tudi sindikalni strokovnjak. Jolanda Lašič, ki ima na območni organizaciji v Podravju in na Koroškem s tem veliko izkušenj, pravi, da je pri tem vloga sindikata zelo pomembna, delavec pa mora hraniti in s seboj prinesti listine, s pomočjo katerih je potem mogoče izračunati zahtevek z obrestmi.

Sestava senata

Delovno in socialno sodišče odloča v senatu, ki ga sestavljajo poklicni sodnik in sodnika porotnika, pri sporih glede denarnih zahtevkov pa odloča sodnik posameznik. En porotnik je vabljen iz vrst predstavnikov delavstva (tudi iz ZSSS), drugi pa je izbran iz predstavnikov delodajalcev. Predstavnike delavstva in delodajalcev sicer izvoli državni zbor.

Kakšne stroške ima delavec s tožbo?

Pri sporih zaradi prenehanja obstoja pogodbe o zaposlitvi ali ugotovitve obstoja delovnega razmerja delavec nima stroškov sodnih taks. Tudi če izgubi, ni dolžen poravnati stroškov nasprotne strani, torej njihovega odvetnika in prič, ki jih predlaga delodajalec. Nosi pa stroške za izvedbo tistih dokazov, ki jih sam predlaga, to je prič, po potrebi tudi tolmačev in sodnih izvedencev. Ti pa lahko tudi precej stanejo. Tako je pri postopkih na delovnih sodiščih, na socialnih sodiščih pa gredo stroški sodnih izvedencev v breme zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavoda za zdravstveno zavarovanje in drugih institucij, ki so v teh postopkih tožene stranke. Tam je malo lažje. Problem pa je, da se na strani teh zavodov načeloma ne želijo poravnavati. Pogosto je potreben tudi sodni izvedenec ustrezne medicinske stroke, saj sodnik ni zdravnik.

Kolektivne tožbe

Te tožbe so institut prava, določen z zakonom, ki je začel veljati leta 2018. Njegov namen je posameznicam in posameznikom omogočiti skupno uveljavljanje pravic pred sodiščem v civilnem postopku, in sicer če gre za varstvo potrošnikov, konkurenco, zaščito vlagateljev, odškodninsko odgovornost zaradi povzročitev okoljske nesreče, varstvo delavk ali diskriminacijo. »Že nekaj časa jih ni bilo,« pravi Vresk o kolektivnih tožbah – poglejte v t. i. register kolektivnih tožb na spletu. Meni, da ta instrument ne prinese kaj veliko, saj je treba za vsakega delavca posebej dokazovati, na primer višino dolga delodajalca.

Socialni in delovni spori

Delavci so običajno udeleženi v delovnih, pogosto pa tudi v socialnih sporih. Pritožbe v socialnih sporih nastajajo zaradi priznanja kategorije invalidnosti, bolniške odsotnosti in podobno. Najprej se je treba pritožiti, izpodbijati odločbo prvostopenjsko pri organu oziroma pri zavodu, potem na drugi stopnji na pristojnem organu, potem pa je, ko delavcu pošljejo odločbo in se z njo ne strinja, 30 dni časa za tožbo.

Pri delovnih sporih pa delavec toži delodajalca. En postopek je odprava kršitev. Obstajajo tudi denarni zahtevki. Če je delodajalec premalo izplačal plačo, če ni izplačal regresa …, je mogoče takoj iti v tožbo, nič drugega ni treba storiti prej. »Mi pa po navadi pošljemo opomin pred tožbo, s katerim delodajalca pozovemo, da mora nekaj izplačati, sicer bo o tem odločilo sodišče, in to bo povezano z določenimi stroški,« pravi Igor Vresk. Taka »grožnja« včasih uspe. Če pa ne, sledi tožba.

Pri zahtevah za odpravo kršitev gre bolj za, na primer, nalaganje prekomernega dela ali dela, ki ni skladno s pogodbo o zaposlitvi. Potem ko sindikalni pravnik napiše tako zahtevo, ima delodajalec osem dni časa za odpravo kršitve. Če tega ne stori, ima delavec 30 dni časa za vložitev tožbe. Take pravde Vresk še ni imel, saj je »iz tega težko dobiti izvršljivo sodbo«, pravi. Po njegovem je bolje, da sindikat pri delodajalcu pritisne na delodajalca; ali pa, če na primer delavka opravlja težje delo, kot je zapisano po pogodbi o zaposlitvi, toži za razliko v plači. Tako pride do denarnega zahtevka. Vresk še opozarja, da tu lahko, za razliko od tožbe zaradi prenehanja delovnega razmerja, nastanejo višji stroški. Če delavec zadevo izgubi, plača stroške nasprotne stranke. Če gre za izračune razlik plač, mora tožnik vedno dokazovati, kar zatrjuje. Takrat je treba založiti stroške tudi za postavitev sodnega izvedenca – računovodske ipd. stroke. Ti pa so lahko veliki, tudi v višini tisoč evrov, odvisno od obsežnosti primera. O priznanju stroškov postopka vedno odloča sodnik. Sodišče lahko naloži tudi, če delavec v sorazmernem delu uspe, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

Možnost mediacije

V delovnih sporih sodišče strankam ponudi možnost mediacije. To je postopek, v katerega stranke vstopajo prostovoljno ter skušajo s pomočjo tretje nevtralne osebe (mediatorja) doseči mirno rešitev sporov – več o tem v članku o inšpekcijskem nadzoru.

Odločitev sodišča

Naloga sodišča v individualnem delovnem sporu je v okviru sodnega postopka rešiti spor med delavcem in delodajalcem. Sodišče lahko na naroku razglasi sodbo v imenu ljudstva, običajno pa jo strankam pošlje po pošti. Če ni vložena pritožba, postane sodba sodišča pravnomočna. Na podlagi sodne odločbe lahko stranka, ki je v sporu uspela, od druge zahteva izpolnitev njene obveznosti oziroma doseže prisilno izpolnitev.

Statistka delovnih sodišč v Sloveniji pravi, da povprečni delovni spor traja med približno osem in 22 mesecev. Trajanje je odvisno od vrste in zapletenosti primera ter od ravnanja strank v postopku. Spori o prenehanju delovnega razmerja so sicer obravnavani prednostno.

Je v javnem sektorju kaj drugače?

V javnem sektorju skoraj vedno poteka tudi predpostopek. Po zakonu o javnih uslužbencih obstaja komisija za pritožbe, kamor je treba najprej vložiti pritožbo – odločiti mora v 30 dneh. Če pa se to ne zgodi in komisija ne odloči ali pa zavrne pritožbo, je 30 dni časa za vložitev pritožbe. Če komisija denimo ne odloči, je treba tožbo vložiti za vsak primer, opozarja Vresk in dodaja, da je treba zelo paziti na roke.

Podobno je tudi v kulturi, kjer je po zakonu o uresničevanju javnega interesa v kulturi treba podati pritožbo na svet zavoda, da se uporablja za varstvo pravic delavcev – to postopek po Vreskovem mnenju samo podaljšuje. V dejavnosti vzgoje in izobraževanja imajo po njegovih besedah to bolje urejeno, saj delavec sam izbira, ali bo šel v predpostopek ali na sodišče.

Še niste članica ali član sindikata?

Poiščite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!

Ni vedno modro tožiti za vsako ceno

Za Slovence naj bi veljalo, da smo pravdarski narod. A to ne velja za vse, se pa najdejo tudi takšni, ki tožijo »iz inata«. Vresk svetuje: Če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dobi delavec odpravnino, ki lahko znaša tudi deset povprečnih plač v Republiki Sloveniji. Kljub temu pa ima še vedno možnost tožiti za ugotovitev nezakonitosti odpovedi in namesto odpravnine zahtevati določeno odškodnino. Takrat je včasih treba izračunati, koliko znaša odpravnina in koliko bi delavec dobil iz naslova odškodnine. Po zakonu je ta v nasprotju z odpravnino vedno obdavčena in lahko znaša največ 18 plač, ampak tako velikega zneska v praksi verjetno še nihče ni dobil. V tem je lahko problem, opozarja Vresk, saj si, če v postopku uspeš, in je odpoved razveljavljena, dolžan povrniti neobdavčeno odpravnino, namesto nje pa dobiš odškodnino, ki je obdavčena. Tako se lahko zgodi, da na koncu dobiš celo manj. Stvari je torej treba preračunati, še posebej če je delavec takoj našel novo službo. Sodišče namreč o odškodnini odloča na podlagi njegove zaposljivosti, sodne prakse in podobno.

Žalostna praksa

V zadnjem času delodajalci na sodišču pogosto uveljavljajo pravilo, da »nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno«. Tako tudi delavcu ne ostane veliko manevrskega prostora. Žal je tako, da so delodajalci pripravljeni plačati vse, od stroškov do odpravnin, samo da se »motečega« delavca znebijo.

Mojca Matoz,

prikazna fotografija Tingey Injury Law Firm/Unsplash

Delavska enotnost

To besedilo je najprej izšlo v tematski številki Pravna država in delavske pravice (oktober 2021) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!