Ustavimo epidemijo izterjav! Sindikati proti vračanju covidne pomoči

18. 11. 2024

Ko je leta 2020 prišlo do izbruha novega koronavirusa, se je svet tako ali drugače obrnil na glavo. Pri nas so med drugim takratni ukrepi za zajezitev širjenja virusa prinesli hud udarec številnim panogam, saj so mnoge enostavno prenehale delovati. Na udaru so se tako znašli tudi delavci in delavke v kulturno-ustvarjalnem sektorju, so te dni znova spomnili v sindikatu Zasuk, ki živijo od javnih prireditev, nastopov, razstav ipd., za katere je torej epidemija prinesla popolno prepoved dela. Tako se je marsikdo, ki je že prej bival na preživetvenem robu, v tem obdobju znašel povsem brez prihodkov.

Prejšnja vlada je nato sprejela zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije, ki se je dotaknil tudi samozaposlenih v kulturi. »Država nas je pozvala, da naj vsi, ki smo imeli dvajsetodstotni izpad prihodkov glede na prejšnje leto, zaprosimo za finančno pomoč – mesečni temeljni dohodek, ki je bil predviden za reševanje sektorja. In ker nas je večina ostala povsem brez prihodkov, smo seveda zaprosili za pomoč in z njo poravnali naše položnice, najemnine in druge stroške. Šlo je za enega redkih ukrepov takratne vlade, ki nam je omogočil preživetje v času, ko nismo smeli delati,« izpostavljajo v sindikatu Zasuk in dodajajo: »Ko pa smo mislili, da smo že zdavnaj zapustili za sabo moreče obdobje epidemije in da se bo tudi naš sektor počasi začel pobirati od opustošenja, je za nami prišel še val izterjav. Štiri leta po tem, ko je država ponudila covidno pomoč, so uradniki očitno ugotovili, da delavci do te pomoči nismo bili upravičeni. Kar 274 samozaposlenih v kulturi nas je namreč v zadnjih mesecih prejelo obvestilo Finančnega urada RS (Furs), da moramo vrniti prejete zneske – seveda s štiriletnimi obrestmi vred.« Za kaj gre? »Utemeljitve izterjav so bile različne. Nekaterim je Furs v prihodke iz dejavnosti štel bruto višino porodniških dodatkov. Pri nekaterih je napačno beležil datume prihodkov. Pri nekaterih je enostavno naredil napako in za izterjavo ni bilo podlage. Daleč največ pa je bilo delavcev, za katere se je ugotovilo, da smo za več kot 20 odstotkov presegli dohodke prejšnjega leta, ker so bili naši prihodki v prejšnjem letu skoraj nični… enostavno nismo mogli zaslužiti še manj, tudi ko bi želeli! A prav ti delavci, ki smo med najbolj prekarnimi in socialno ranljivimi v sektorju, smo zdaj postali tudi do vratu zadolženi. Tisti, ki v povprečju prejemamo manj kot minimalno plačo na mesec in si vse stroške dela pokrivamo sami, smo morali čez noč poiskati dodatnih 4, 5, 6 ali 8 tisoč evrov.«

Vendarle skupni sestanek 

V sindikatu so se sicer že pred časom v želji po rešitvi zapletenega položaja obrnili na ministrstvo za kulturo, od koder pa je prišel odgovor, da naj ne bi bilo pravne podlage, ki bi omogočila kakršno koli pomoč tistim, ki so se znašli v težavah zaradi vračanja covidne pomoči. Po najnovejših informacijah pa naj bi se predstavniki ministrstva in Fursa vendarle sestali in poizkusili poiskati rešitev. Akciji sindikata Zasuk, ki v prizadevanju po odpisu krivičnih dolgov intenzivno deli tudi pričevanja prizadetih samozaposlenih v kulturi (več spodaj), pa sta se priključila tudi sindikat Glosa in Sindikat Mladi plus, kjer so že pozvali vlado, naj nemudoma ustavi postopke vračanja sredstev, vrne že poplačane terjatve in začne z dialogom, v katerem bodo upoštevane realne potrebe samozaposlenih in prekarnih delavcev po varnosti ter dostojnosti.

Nekaj pričevanj samozaposlenih v kulturi, ki so jih zbrali v okviru sindikata Zasuk, delimo tudi mi: