Upokojenci in upokojenke zbrali skoraj 14 tisoč podpisov za povrnitev odvzetega

23. 10. 2019

V Ljubljani je danes potekalo srečanje z novinarji, ki sta ga organizirali civilna iniciativa Za upokojence gre in Sindikat upokojencev Slovenije (SUS). Zbrani so opozorili, da se gmotni položaj upokojenih slabša že od osamosvojitve naprej, kar pomeni, da danes polovica upokojencev in upokojenk prejema pokojnine, nižje od praga tveganja revščine. Da bi njihov položaj izboljšali, so prisotni predstavili več zahtev, pod katere se je podpisalo kar 13.898 posameznic in posameznikov.

Na novinarski konferenci so predsednica sindikata upokojencev Francka Ćetković ter predstavnika civilne iniciative Za upokojence gre Gorazd Cuznar in Kajtimir Kunc povedali več o štirih temeljnih zahtevah, ki so vključene v peticijo, za katero so podpise začeli zbirati na začetku poletja.

Izgovori, da ni denarja, ne držijo

Kot je dejala Francka Ćetković, so bili upokojenci dolgo časa potrpežljivi, čakali so namreč, da jim bo vlada vrnila tisto, kar so v času krize izgubili z zloglasnim Zujfom. Gre za razliko v višini 7,2 odstotkov med rednimi uskladitvami pokojnin, ki bi morale biti izvedene v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanjem ter dejansko izvedenimi rednimi uskladitvami med leti 2010 in 2018. »Ker do tega ni prišlo, predlagamo, da nam še letos pokojnine dvignejo za 3,6 odstotkov in do maja prihodnjega leta še za preostali znesek,« je pojasnila Francka Ćetković. »Omenjeno povišanje bi prineslo vsakemu s povprečno pokojnino približno 50 evrov. Njegova pokojnina bi se z zdajšnjih 666 evrov dvignila na približno 700 evrov. Glede na to, da je imel Zpiz lani za 177 milijonov manj stroškov, ker je od prispevkov toliko steklo v blagajno, to ne bi smel biti problem. Da je v pokojninski blagajni premalo denarja, so samo izgovori,« je bila sindikalistka.

Opozorila, da je bila kriza priložnost za varčevanje pri najrevnejših: »Kriza prav pride za varčevanje na šibkejših. Visoka gospodarska rast naj bi narekovala dvig pokojnin v prihodnje, čeprav niso odpravili še niti posledic prejšnjega varčevalnega zakona. Ne glede na to, da je bilo v svetu znano, da varčevalni ukrepi niso prinesli, kar naj bi. Milijone je varčevanje pahnilo v revščino, peščici pa podarilo izjemne dobičke. To ni sprejemljivo. Novi varčevalni ukrepi, podobni kot v prejšnji krizi, zato nikakor ne pridejo v poštev,« je Francka Ćetković opozorila oblastnike. Nekateri politiki in celo strokovnjaki namreč že napovedujejo, da bi v primeru nove finančne krize lahko prišlo do novih rezov in varčevanja, čeprav krize še ni na vidiku, saj imamo še vedno eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi. Zato se zdi, da si nekateri krize enostavno želijo, in sicer, da bi se lahko znova zatekli k škodljivim in nepriljubljenim ekonomskim, finančnim, socialnim ukrepom, ki bi nato koristili predvsem najbogatejšim.

Vrnejo naj izposojeno

Kajtimir Kunc je povedal, da bi država upokojenkam in upokojencem morala vrniti to, kar si je od njih izposodila in da denar, ki so se mu upokojenci odrekli v času največje krize, ne bi smel biti pogojen z višino gospodarske rasti. »Država je posojilo vzela pri upokojencih. Če ne vrnemo posojila, dobimo rubež. Pri vračilu denarja za višje pokojnine, zato ne more biti sprejemljivo, da so ta sredstva pogojena z gospodarsko rastjo, še sploh v luči zmanjševanja davkov od plač, predvsem najvišjim razredom,« pa je razmišljal Gorazd Cuznar.

Kunc je naštel tudi druge zahteve, s katerimi se obračajo na odgovorne. Med njimi je zahtevek, da naj bo letni dodatek v skladu z zakonom izplačan v dveh višinah, z majsko in ne junijsko pokojnino. »Letni dodatek ne sme biti socialni korektiv. Izplačilo omenjenega dodatka maja bi upokojencem omogočilo, da za svojo rekreacijo zakupijo turistične kapacitete v predsezoni, ko so te za ljudi z nizkimi prejemki cenejše in dostopnejše,« je pojasnil Kunc. Izpostavil je tudi problem zniževanja obdavčitve bruto plač, ki je izjemno pomemben, saj na podlagi njihove višine usklajevanje pokojnin tudi poteka. Razlike med povprečno neto plačo in povprečno pokojnino se zato vse bolj povečujejo, zato civilna iniciativa in sindikat zahtevata usklajevanje pokojnin na podlagi rasti neto plač. Četrta zahteva pa se nanaša na predvidene spremembe zakona, s katerim želi vlada v šestih letih odmerni odstotek za vse bodoče upokojence dvigniti na 63,5 odstotka. Kunc je opozoril, da pri tem zanemarjajo tiste, ki so že upokojeni, saj zanje te spremembe ne bodo veljale.  Zato zahtevajo, da odgovorni odmerni odstotek popravijo tudi za tiste upokojence in upokojenke, ki so jim za polno delovno dobo pokojnino odmerili z nižjim odmernim odstotkom.

Revščina upokojenk in upokojencev zahteva ukrepanje

Francka Ćetković je opozorila tudi, da minimalna pokojnina za izpolnjene zakonske pogoje znaša 530 evrov, kar je daleč pod pragom revščine, ki je postavljen na 662 evrov. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da je lani približno polovica upokojencev prejemala pokojnine nižje od 644 evrov. V sindikatu si zato prizadevajo, da minimalna pokojnina za te osebe ne bi bila več pod pragom tveganja revščine.

Po srečanju z mediji so peticijo ob simbolični uri, pet minut pred dvanajsto, predali predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu, pred tem pa so podpise v elektronski obliki dostavili tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu.

Skupno izjavo sindikata upokojencev in civilne iniciative je mogoče prebrati tukaj.