»Prihajajo po naše službe«

S sovražno retoriko o migracijah, priseljevanju, migrantih, o priseljencih in priseljenkah marsikdo, na primer številni politiki, tudi v Sloveniji, na različne načine kuje svoj politični kapital. Ena najbolj pogostih – in tudi trdovratnih – dezinformacij ter manipulacij pravi, da nam bodo migranti, priseljenci, tuji delavci in tuje delavke nasploh, vzeli naše delo oziroma naše službe. Čeprav gre za »priljubljen« motiv strašenja pred Tujim, je resnica zelo drugačna in veliko bolj kompleksna, kot se morda zdi na prvi pogled.

Migracije so že od nekdaj pomemben del človeštva, že od začetkov pa spremljajo tudi kapitalizem, smo pred časom razmišljali v Delavski enotnosti, glasilu ZSSS, in med drugim zapisali: »Zaradi lakote in splošnega pomanjkanja so se ljudje tudi iz naših krajev selili v bolj razvite kapitalistične države, kamor se je stekala presežna vrednost, ustvarjena v drugih delih sveta. Slovenci tako veljamo za migrantski narod. Boljšemu življenju naproti se je v tujino iz naših krajev od konca 19. stoletja preselilo na stotisoče ljudi. Neoliberalni kapitalizem in povečevanje neenakosti ter revščine je te trende v zadnjih desetletjih še okrepilo. Glede na leto 1960 je danes migracij trikrat več.« Oditi, odseliti se od doma ter se odpraviti boljšemu življenju naproti, s trebuhom za kruhom, kot se rado reče, pa v prvi vrsti pomeni iti iskat delo, službo, priložnost za – boljši, spodobnejši – zaslužek … Oziroma oditi tja, kjer lahko človek vsaj približno vse to najde – ali pa vsaj meni, da bi to v določenem kraju, mestu, državi, na celini lahko našel.
Če je tak nagib – iskanje dela, večjega zaslužka, boljših priložnosti – v samem središču migracij, potem je razmišljanje, mišljenje ljudi, da migranti, priseljenci, tuji delavci in delavke »prihajajo po naše službe«, po svoje razumljivo in čisto človeško. Ne nazadnje po raziskavi Eurostata izpred nekaj let štirje od desetih Evropejcev menijo, da priseljenci domačinom jemljejo delo; 38 odstotkov pa, da je priseljevanje iz držav zunaj Evropske unije bolj problem kot priložnost. Po drugi strani smo Evropejci in Evropejke na splošno bolj naklonjeni prostemu gibanju državljanov EU, ki lahko živijo, delajo, študirajo in poslujejo po vsej povezavi. Strah pred Drugim, pred tujim je torej vsajen tudi v tovrstna prepričanja, v okviru katerih so migranti, priseljenci, tuji delavci in delavke pogosto obravnavani kot nekakšni negativci, zaradi katerih nas bo veliko ob svoje delo, ob svojo plačo oziroma zaslužek …

A to, da nam bodo tujci vzeli naše službe, tudi empirično ne drži. Kot v članku, pred časom objavljenem na spletnem portalu Social Europe, z naslovom Ali nam res kradejo delovna mesta? ugotavljajo trije italijanski profesorji in raziskovalci Piero Esposito, Stefan Collignon in Sergio Scicchitano, so migracije v preučevanih perifernih državah Evropske unije – v Grčiji, Italiji, Španiji, na Portugalskem in na Irskem – v obdobju med letoma 1997 in 2016 pravzaprav zmanjšale brezposelnost. Z drugimi besedami: migranti niso »ogrozili« tamkajšnjih delovnih mest, so pa zmanjšali negativne učinke starajoče se družbe in pomanjkanja delavk in delavcev z določenimi veščinami. »Gotovo bi bila večina skeptičnih do priseljevanja presenečena nad podatki, ki kažejo, da naš standard v zadnjem desetletju vse bolj rešuje priseljena delovna sila. Med letoma 2011 in 2021 se je število prebivalcev Slovenije povečalo za 55 tisoč oseb, toda na račun priseljevanja. V tem času se je namreč število slovenskih državljanov zmanjšalo za 31 tisoč oseb, število tujih pa se je povečalo za 86 tisoč oseb. Leta 2020 se je rodilo skoraj 3000 otrok manj kot leta 1991, povprečna starost ob rojstvu prvega otroka se je od takrat povečala za 5,5 leta. Čeprav se o tem ne govori ravno veliko, priseljevanje rešuje potrebe gospodarstva po delovni sili. Pomenljivo je, da tudi skrajno desne stranke, ki pri nas demonizirajo priseljence, o teh podatkih, ki gredo v prid tudi kapitalu, raje molčijo. Starajoče se družbe bodo potrebovale velik pritok delovne sile, da bodo kos izzivom starajočih se družb z vse manjšo rodnostjo. Priseljevanje iz najrevnejših držav pa bi številnim lahko omogočilo boljše življenje. Tako bi ob primernih strategijah lahko bili na boljšem vsi,« smo pred časom že razmišljali tudi v Delavski enotnosti.

Kot družba se bomo torej morali soočiti s tem, da ob staranju prebivalstva – ali bolje rečeno: ob njegovi dolgoživosti – in ob manjši rodnosti enostavno potrebujemo tuje delavce in delavke. Kar je pri tem bržkone najbolj pomembno, je, da tudi njim omogočimo dostojno delo in spodobno plačilo, da imajo ti popolnoma enake pravice kot »domače« delavstvo, da jim omogočimo ustrezno vključitev v družbo in jih med drugim tudi včlanimo v naše sindikate.

Pomanjkanje kadra je dejstvo

Tudi na podlagi nedavno objavljenih izsledkov raziskave v okviru projekta Recruit4Tomorrow, ki so ga raziskovalke Fakultete za javno upravo in Ekonomske fakultete v Ljubljani opravile skupaj s sindikati in delodajalskimi organizacijami na vzorcu 552 malih, srednjih in velikih podjetij v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem ter v Bolgariji, lahko rečemo, da je odgovor, zakaj slovenski delodajalci zaposlujejo tujce, preprost. »Kot glavna razloga navajajo, da ni na razpolago lokalnih delavcev, torej gre za pomanjkanje kadra, ter da pri tujcih najdejo take z želenimi kompetencami za delo v svojem delovnem okolju. Presenetljivo kot najmanj pomemben razlog med ponujenimi odgovori je zniževanje stroškov. Velikokrat se namreč srečamo s prepričanjem, da delodajalci želijo z zaposlovanjem tujcev znižati stroške dela in posledično stroške poslovanja. Vendar rezultati raziskave kažejo drugačno sliko. Verjetno bi to lahko pripisali dejstvu, da morajo tujcem, enako kot lokalnim delavcem, zagotavljati enako plačilo za delo, torej plačo, dodatke ter druge ugodnosti. Velika zasluga pri tem gre kolektivnim pogodbam, ki določajo pravice in obveznosti za vse delavce enako, ne glede na njihovo sindikalno članstvo,« sta pred kratkim v publikaciji Ekonomska demokracija zapisali dr. Valentina Franca in dr. Polona Domadenik Muren.

A tudi zaposlovanje tujih delavk in delavcev ne poteka vsevprek, ampak je regulirano na različne načine in kot tako ni niti najmanj enostavno. Da je zaposlovanje tujcev zahteven in zapleten proces tako s pravno-administrativnega vidika kakor tudi z vidika vključevanja tujcev v delovno okolje, lahko preberemo tudi v poročilu o prej omenjeni raziskavi. »Kajti v vseh v raziskavo vključenih državah je treba – z nekaj izjemami – za delo tujcev pridobiti delovno dovoljenje, kar lahko traja tudi več mesecev. To je za delodajalce relativno zahtevno, saj zaradi negotovosti, kdaj bodo vsi potrebni pravno-administrativni postopki uspešno opravljeni, težje načrtujejo delovni proces. Zaposlovanje tujcev je dodatno oteženo, ker z izjemo Hrvaške v nobeni od preostalih držav ni dovoljeno zaposlovanje tujcev prek kadrovskih agencij. Po drugi strani pa nekatere države, denimo Slovaška, želijo z vzpostavitvijo migracijskih informativnih centrov za delodajalce olajšati tovrstne postopke. Podobno načrtujejo tudi v drugih državah, vključno s Slovenijo,«  poročata Franca in Domadenik Muren.

Kaj predpisuje država?

Zaposlovanje tujih delavk in delavcev, kot rečeno, s svojimi predpisi in različnimi bilateralnimi sporazumi regulira tudi sama država. V Sloveniji to konkretno pomeni, da če želi poslovni subjekt zaposliti tujca – državljana tretje države, mora ta imeti veljavno enotno dovoljenje za prebivanje in delo, pri zaposlovanju državljana Bosne in Hercegovine ali Republike Srbije pa tudi delovno dovoljenje po bilateralnem sporazumu, ki se v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja šteje kot soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja. Kadar je eden od pogojev za pridobitev enotnega dovoljenja, da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe, je treba opraviti tudi t. i. kontrolo trga dela.

Tujca lahko zaposli: delodajalec, ki je registriran za opravljanje dejavnosti oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev, najmanj šest mesecev pred vložitvijo prošnje vključen v obvezna socialna zavarovanja in je imel v vsakem od zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge prilive iz naslova opravljanja dejavnosti najmanj v višini 10 tisoč evrov na transakcijski račun, odprt v Republiki Sloveniji; delodajalec, ki je registriran manj kot šest mesecev, mora pred vložitvijo prošnje investirati najmanj 50 tisoč evrov v dejavnost, v okviru katere bo tujec opravljal delo.
Enotno dovoljenje združuje in nadomešča dovoljenje za prebivanje, ki so ga izdajale upravne enote, in delovno dovoljenje, ki ga je izdajal zavod za zaposlovanje. Tujci iz tretjih držav, ki v Slovenijo prihajajo z namenom zaposlitve, samozaposlitve ali dela, tako ne potrebujejo več dveh različnih dovoljenj.

Za pridobitev nekaterih delovnih dovoljenj (tudi enotnih) je, kot rečeno, treba pridobiti sporočilo o prostem delovnem mestu, gre za t. i. kontrolo trga dela, za kar poskrbi zavod za zaposlovanje. Pri kontroli trga dela gre za preverjanje izpolnjevanje pogoja, da v evidenci brezposelnih ni ustreznih oseb oziroma kandidatov za zaposlitev.

Kontrola trga dela je tako eden od pogojev za izdajo: delovnih dovoljenj za delavce, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine; dovoljenj za sezonsko delo v kmetijstvu v obliki zaposlitve do 90 dni; soglasja k enotnemu dovoljenju za zaposlitev/sezonsko delo v kmetijstvu v obliki zaposlitve več kot 90 dni; soglasja k pisni odobritvi za zamenjavo delovnega mesta ali zamenjavo delodajalca; soglasja k modri karti EU (gre za dovoljenje za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve. Podaljša se lahko z veljavnostjo do treh let. V prvih dveh letih je na podlagi pisne odobritve mogoča zamenjava delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zamenjava delodajalca, op. a.); informativnega lista za zaposlitev tujcev, ki imajo izdano dovoljenje za prebivanje zaradi drugih razlogov kot zaposlitev ali delo.
Kontrola je lahko opravljena pred oddajo vloge za dovoljenje za delo. Sicer zavod za zaposlovanje na podlagi pridobljenih podatkov v postopku izdaje dovoljenja oziroma soglasja k dovoljenju preveri izpolnjevanje pogoja glede ustreznih oseb v evidenci brezposelnih.

Od 1. januarja 2025 pa so na seznam poklicev, v katerih zaposlitev tujcev ni odvisna od stanja na trgu dela, uvrščeni tudi razvijalci ali razvijalke in analitiki ali analitičarke programske opreme in aplikacij ter farmacevti ali farmacevtke. Od 1. januarja do 30. junija 2025 je torej v uporabi sprememba Odredbe o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela. Odredba določa poklice, pri katerih pri vlogah za zaposlitev tujcev ni potrebno preverjanje pogoja, da v evidenci brezposelnih pri zavodu za zaposlovanje ni ustrezne osebe. To pomeni, da je izdano delovno dovoljenje, soglasje za zaposlitev ali soglasje za zamenjavo brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja glede ustreznih oseb v evidenci brezposelnih. Delodajalci s sedežem v Sloveniji tako lahko v koledarskem letu zaposlijo največ 100 tujcev v naslednjih poklicih: varilec; voznik težkih tovornjakov in vlačilcev; orodjar; elektroinštalater; tesar; kuhar; elektromehanik; zidar; monter in serviser vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav; livar; strugar; mesar; bolničar negovalec; zdravnik specialist splošne medicine; strokovnjaki za zdravstveno nego; strokovni sodelavci za zdravstveno nego; zdravniki specialisti, razen splošne medicine; razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij ter farmacevti.

Po povedanem je jasno, da so trditve, da na primer »tujci prihajajo po naše službe«, hudo poenostavljajoče, pogosto pa tudi odkrito manipulativne in zlonamerne. Tujci »prihajajo« po tiste službe, ki jih »domače« delavstvo iz različnih razlogov – seveda se je pomembno vprašati tudi po njih – ne želi opravljati. Obenem je njihovo vključevanje v domači svet dela močno regulirano in kot tako predmet različnih predpisov, uredb in kontrol. In na koncu koncev jih domača gospodarstva tudi potrebujejo. A kar je potrebno, je tudi vsesplošen, angažiran, nepopustljiv delavski boj za boljši jutri – v vseh pogledih – vseh – tako domačih kot tujih delavk in delavcev.

Gregor Inkret