S terena: pogovor s sindikalistko iz trebanjskega Trima

31. 3. 2023

Trimo Trebnje je globalno podjetje, ki ne dviguje več prahu zaradi spornega menedžerskega odkupa in ovadbe takratne direktorice. Zdaj poslujejo uspešno in z vizijo, od tega uspeha pa imajo nekaj tudi tam zaposleni. O tem smo se pogovarjali s tamkajšnjo predsednico Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) Eleno Fink.

»V začetku niti nisem vedela, kaj vse to prinese s seboj. Je bilo pa treba kar zagrabiti,« prizna Elena Fink, ki je vodenje sindikata prevzela pred približno dvema letoma, ravno v času epidemije novega koronavirusa. Pravi, da je kmalu spoznala, kako zahtevno in razvejano je sindikalno delo, stalno si med kladivom in nakovalom članstva in uprave, ugotavlja. Glavno vodilo uspešnega dela pa mora biti po njenem mnenju ustrezna komunikacija na vseh ravneh.

»Preden se kakršnekoli večje odločitve sprejemajo v podjetju, se sindikat, svet delavcev ter uprava sestanemo in se pogovorimo o posledicah, ki jih odločitve prinesejo. Uprava je vedno pripravljena prisluhniti našemu mnenju in ga, če je le mogoče, upošteva,« pojasni in dodaja, da vse delavske želje niso vedno uresničljive, vsaj takoj ne. »Najtežje je uskladiti želje in zahteve obeh strani, zaposlenih in uprave. Moja naloga je, da zastopam zaposlene, hkrati pa prisluhnem tudi upravi. Uskladiti je treba vsa mnenja in poiskati ustrezno rešitev.« Sestanke v širši zasedbi imajo približno na mesec in pol. Na teh sestankih poslovodstvo predstavi rezultate, poslovanje, trenutne razmere, strategijo, morebitne organizacijske spremembe … To je primeren čas, ko predstavniki delavstva (svet delavcev) in predstavniki sindikata postavljajo aktualna vprašanja ter se izmenjajo mnenja in pogledi.

Večja božičnica

Trimo daje poudarek trajnostnemu razvoju in ima postavljeno strategijo zmanjšanja emisij. To se ni spremenilo s prihodom novega lastnika, prej okrepilo. Dobra novica je tudi, da promet Trima raste, lansko leto je bilo zanje rekordno. Imajo zaposleni kaj od tega? »Ja, seveda,« odgovarja Elena Fink, »dobili smo večjo božičnico v primerjavi s prejšnjimi leti, kar 1400 evrov.« Podjetniške kolektivne pogodbe nimajo, imajo pa sklenjen dogovor, ki jo nadomešča, pravi naša sogovornica in dodaja, da pri sprejemanju novih in posodobitvi starih pravilnikov sodelujejo predstavniki delavcev in sindikata. Njihovo mnenje se vedno upošteva.

Varnost je pomembna

»Mesečno imamo organizirane sestanke na temo zdravja in varnosti pri delu. Sestajamo se uprava, sindikat, svet delavcev, direktorji proizvodenj, direktor marketinga, pravna služba ter strokovni sodelavec za varnost in zdravje pri delu. Razpravljamo o možnih izboljšavah na področju varnosti in zdravja pri delu. Lani smo zaposlenim omogočili nakup kolesarskih brandiranih dresov po polovični ceni, v načrtu imamo več takih sezonskih akcij. Ena od akcij skupine za zdravje pri delu je sadje v pisarni. Zaposlenim je dnevno na razpolago sadje v oddelkih in jedilnici,« še izvemo.

Na temo zdravja in varnosti pri delu spremljajo tudi bolniške odsotnosti in nesreče pri delu – vsak dan tudi obveščajo v javnih glasilih o podatkih o nesrečah pri delu. V času epidemije so imeli v podjetju Trimo organizirano posebno skupino, ki je tedensko spremljala stanje okužb. Delo v proizvodnji je potekalo nemoteno, vendar pod določenimi ukrepi; obvezna ja bila nošnja mask, med izmenami je bila ura pavze, med katero so razkužili in prezračili celotno proizvodnjo – krajši delovnik ni šel v škodo zaposlenih. V Trimu so organizirali tudi (neobvezno) cepljenje; odziv je bil presenetljivo dober, izvemo. Kar se tiče procesov, so sestanke v živo omejili, nekaj časa so potekali izključno na daljavo. »Sledili smo priporočilom NIJZ ter ukrepali tudi na podlagi trenutnih razmer v podjetju,« pove sindikalistka.

Varnost in zdravje pri delu obsega še več zadev. V Trimu skrbijo tudi za varno delo za računalniškimi zasloni, večina jih ima nastavljiv monitor, podstavke za prenosne računalnike, po potrebi tudi ergonomske stole oziroma miške. Enkrat na leto organizirajo t. i. dan varnosti, ki se ga udeležijo vsi zaposleni. Delavnice potekajo po skupinah. Lani so bile delavnice namenjene uporabi zaščitnih rokavic, delu na višini, varnemu delu z računalnikom, pravilnemu dvigovanju bremen, uporabi hidranta, naveznih sredstev, bila je tudi delavnica simulacije trka; organiziran pa je bil tudi ogled proizvodnje za vse tiste, ki sicer te priložnosti pri svojem delu nimajo. Dan varnosti poteka v septembru, udeleženci pa dobijo v trajno last tudi kakšno zaščitno sredstvo, na primer zaščitna očala in rokavice za delo doma, odsevne jopiče ipd. S tem poskušajo pri zaposlenih spodbuditi tudi zavedanje, da je kjerkoli, tudi doma, delo potrebno narediti varno. »Temu moramo v prihodnosti dati še več poudarka, saj se večkrat ne zavedamo, kako hitimo in pri tem zanemarimo vidik varnosti. Poskušamo sami sebe prehiteti, se ne ustavimo in ne pomislimo, kaj bi bilo najprej najbolj pametno storiti. Zato kdaj reagiramo tudi narobe,« pravi Elena Fink. V družbi imajo tudi strokovnega sodelavca za varnost in zdravje pri delu, ki skrbi za spremljanje novosti na tem področju in sprotno posodabljanje izjav o varnosti z oceno tveganja, za program dela na področju varnosti in zdravja pri delu, poročila s tega področja in statistiko ipd., vse to pa pošilja v mnenje tudi predstavnikom zaposlenih. Podatki kažejo, da so bolniške odsotnosti pod slovenskim povprečjem, tako je bilo tudi v času epidemije, pravi naša sogovornica.

 

Pravice niso minimalne

V Trimu zaposleni dobijo vse dodatke, ki jim pripadajo v skladu z zakonom. Zaposlenim v proizvodnji se lažje opravljanje dela in več časa za počitek omogoča tudi z razporeditvijo izmen, saj nekateri deli proizvodnje obratujejo le eno, drugi pa dve ali celo tri izmene ‒ nočna izmena se na primer začne že v nedeljo ponoči, v petek pa je ni več. V času tega pogovora je bilo od okoli 350 zaposlenih le dvanajst tistih, ki jim doplačujejo do minimalne plače, in še to zaradi trenutnega dviga minimalne plače. S prvim aprilom naj bi to popravili, pogovori na to temo že potekajo. »Čakamo tudi spremembe plačnega sistema v zasebnem sektorju, saj sedanji ni pravičen, ko se dvigujejo plače po odstotkih in se tako tistim z boljšimi plačami dvignejo za višji znesek,« razmišlja naša sogovornica. Dodatek na delovno dobo imajo po kolektivni pogodbi dejavnosti 0,6-odstoten. Pri tem se upošteva delovna doba pri zadnjem delodajalcu in ne skupna delovna doba. Vsakemu oddelku merijo uspešnost in na podlagi tega so zaposleni tudi nagrajeni. Kot sicer marsikje trenutno v Sloveniji, tudi v Trimu zaznavajo problem pridobivanja dobrih kadrov. Potrebujejo različne profile ljudi. Agencijskih delavcev nimajo. Po potrebi delavci rotirajo znotraj proizvodnje. Tudi zunanjih izvajalcev, razen za potrebe servisa strojev, čistilnega servisa in varovanja objektov, nimajo, pravi sogovornica. Od približno 350 zaposlenih (po spolu so približno uravnoteženi) v Trimu jih je v Skei včlanjenih 45. Članstvo je upadlo zaradi odhoda starejših v pokoj, mlade aktivno pridobivajo. V Trimu je omogočeno tudi delo od doma, kjer delovno mesto to dopušča. Pojavljalo se je vprašanje nadomestila, dejanske stroške pa zaposlenim povrnejo. Za pot na delo in z dela ter službene poti imajo priznano kilometrino do višine uredbe. Mladi starši uživajo vse potrebne ugodnosti, mlade mamice imajo možnost skrajšanega delovnega časa, tudi čas za dojenje je priznan.

Pomen komunikacije

Naša sogovornica potrdi, da je komunikacija zelo pomembna, in opozori, da je pri komunikaciji potrebno biti zelo natančen, predvsem obvestila zaposlenim morajo biti jasna, ker sicer lahko pride do različnih pogledov na informacije. To pa lahko privede do težav in slabe volje. Vse to je potrebno upoštevati tako znotraj oddelkov kot v komunikaciji med vodji in podrejenimi. »Ni sindikat za to, da bo vse o vsem obveščal. Mi smo za to, da se pogovarjamo in dogovarjamo, kaj bo najbolje za zaposlene, nismo pa mi obveščevalni vir. Stremimo k temu, da potem uprava komunicira z ravnjo direktorjev in oni potem naprej dajejo in pridobivajo informacije,« pojasni naša sogovornica.

Dopusti in nadure

Morebitne probleme z izrabo nadur in dopustov urejajo sproti, izvemo. Lani so redno mesečno izplačevali vse nadure, letos pa imajo za lažjo uskladitev nihanja dela v proizvodnji sprejet sklep o neenakomerni razporeditvi delovnega časa. Glede dopustov imajo sprejet delovni koledar, ob morebitnih izrednih razmerah se dogovarjajo sproti. Avgusta imajo teden dni kolektivnega dopusta, nekaj pa je tudi premostitev med vikendi in prazniki. Za konec bi seveda lahko zapisali še kaj, a pustimo to za prihodnjič.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

To besedilo je bilo najprej objavljeno v najnovejši, drugi marčevski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!