Trg dela, davki, pokojnine – stališča ZSSS in KSS Pergam o predlaganih spremembah

Na današnjem srečanju s sedmo silo v Ljubljani so predstavniki ter predstavnice ZSSS in KSS Pergam predstavili svoj pogled na nedavno predlagane vladne zakonske spremembe na področju urejanja trga dela, pokojninske in davčne zakonodaje.

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je uvodoma povedala, da sta sindikalni organizaciji po prvih odzivih na napovedane ukrepe čakali na uradno predstavitev sprememb, ki so jo resorni ministri imeli v petek prejšnji teden na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Dejala je, da bodo zato na novinarski konferenci strokovno predstavili svoja stališča in povedali več o nadaljnjih načrtih.

Trg dela

Prvi je spregovoril Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ki je najprej izpostavil, da so sindikati nad predlogi in argumentacijo, uporabljeno v izhodiščih o spremembah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), kljub nekaterim korakom v pravo smer razočarani. Dejstvo je, kot je opozoril sindikalist, da bo z napovedanimi ukrepi določenim kategorijam delavk in delavcev ter brezposelnih, ki so na trgu dela med najbolj ranljivimi, otežen dostop do pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Problematični sta predvsem dve predlagani spremembi: najprej predlog o zaostritvi pogojev za upravičenost nadomestila za primer brezposelnosti, in sicer tako, da je zahtevano obdobje trajanja vključenosti v zavarovanje podaljšano iz devetih na 12 mesecev v obdobju zadnjih štiriindvajsetih mesecev. Ukrep je izhodiščih ministrstva utemeljen s tem, da naj bi pripomogel k zmanjšanju obsega prekarnega dela, medtem ko bo po Počivavškovem mnenju učinek ravno nasproten, saj ni nobene vzročne povezave med obsegom prekarnega dela in dolžino obdobja vključenosti v zavarovanje. Kar bi ukrep dejansko povzročil, je to da bi prekarne delavke in delavce, ki so zaradi različnih razlogov in okoliščin zgolj občasno vključeni v zavarovanje, postavil še v slabši položaj in ogrozil njihovo socialno varnost.

Sporen je tudi predlog o skrajšanju obdobja prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti za delavce in delavke, ki so starejši od 55 let in imajo več kot 25 let delovne dobe, in sicer iz petindvajsetih na 19 mesecev. Tak ukrep neposredno poslabšuje njihov položaj, jim za pol leta skrajšuje obdobje prejemanja nadomestila, je poudaril Počivavšek, ki je obenem opozoril tudi na to, da je bilo obdobje trajanja nadomestila v preteklosti vedno obravnavano v povezavi z ureditvijo odpovednega roka v zakonu o delovnih razmerjih. Na tak način so sindikati poskušali poskrbeti za socialno varnosti starejših delavk in delavcev, ki sicer težko najdejo drugo zaposlitev. Ob uresničenem napovedanem predlogu bi bila omenjena skupina nedvomno na slabšem, medtem ko ukrep ne bi prispeval k večji aktivnosti starejših delavk in delavcev, čemur naj bi bil prvotno namenjen.

Davki in prispevki

Andreja Poje, izvršna sekretarka ZSSS za ekonomsko področje, ki je spregovorila naslednja, je povedala, da ZSSS že vrsto let opozarja na potrebne spremembe na davčnem področju.

»Naši predlogi gredo v smer pravičnejše prerazdelitve davčnih bremen. Trenutno sta delo in potrošnja bolj obremenjena, kapital pa manj. V strukturi predstavljajo davki na delo skoraj 50 odstotkov, davki na potrošnjo 39 odstotkov in davki na kapital zgolj 11 odstotkov.«

Opozorila je, da je ena ključnih zahtev ZSSS ohranitev progresivnosti lestvice z zvišanjem splošne in posebne olajšave, pri tem pa je treba tudi prilagoditi mejo za upravičenost do najvišje olajšave in razbremeniti srednji razred, ki ga je pretekla finančna kriza najbolj prizadela.

»Predlog, ki ga imamo na mizi, ne gre v smer razbremenjevanja srednjega razreda, razvojnega kadra, inženirjev, tudi ne v smeri razbremenjevanja najproduktivnejših, ampak sledi prejšnji mini reformi, ki je prav tako razbremenila tiste z najvišjimi plačami. Tisti z 5500 evrov bruto plače so v okviru mini davčne reforme med leti 2015 in 2017 na račun spremembe v dohodninski lestvici pridobili 178 evrov neto na mesec oziroma 2136 evrov neto na leto, ti z 7900 evrov bruto plače pa 216 evrov neto na mesec oziroma 2.600 evrov na leto,« je povedala strokovnjakinja.

Aktualni vladni predlog pa spet razbremenjuje tiste, ki prejemajo 500 odstotkov povprečne plače oziroma 0,3 odstotka tistih z najvišjimi plačami, ki bi po predlogu pridobili največ. V skladu z zadnjim predlogom bodo neto plače teh, ki prejemajo 5000 evrov bruto večje za 81 evrov na mesec, oziroma 972 evrov na leto, zaposlenih z več kot 8900 evrov bruto plače pa 187 evrov neto na mesec oziroma 2239 evrov neto na leto. Posameznik s 1100 evri bruto plače bo pridobil 2,63 evra na mesec, tisti s povprečno plačo 11 evrov neto na mesec, zaposleni z bruto plačo 2000 evra pa 14,4 evra neto na mesec, je s številkami postregla izvršna sekretarka.

»Če je bilo pričakovati, da bo dvig neto plač zaradi povečane kupne moči povečal potrošnjo in s tem pozitivno vplival na gospodarsko rast, pa ne verjamemo, da bo učinek na potrošnjo tako velik, saj se ne razbremenjuje tistega dela zaposlenih, ki bi povišane neto plače lahko prelili v večjo potrošnjo. Zato trenutno predlaganih sprememb v dohodninski lestvici ne podpiramo,« je še dodala Andreja Poje, ki je po drugi strani pozdravila napovedano razbremenitev regresa in božičnice, a pri tem izrazila nekaj pomislekov v zvezi z visokimi zneski, ki naj bi bili predmet razbremenitve, ter opozorila na pritiske delodajalcev po tem, da bi čim večji del rednih prejemkov in uskladitev prelili v omenjene neobdavčene zneske, kar bi lahko imelo negativen vpliv na prejemke zaposlenih, na njihove pokojnine in javno-finančno blagajno. V imenu ZSSS je pozvala tudi k večji obdavčitvi kapitala.

Pokojninski sistem

Aljoša Čeč, generalni sekretar KSS Pergam, je najprej povedal, da je bila na ravni Ekonomsko-socialnega sveta v petek ustanovljena pogajalska skupina, ki bo na tripartitni ravni poizkusila poiskati soglasje glede ključnih sprememb pokojninske zakonodaje. Na kratko je orisal tri najpomembnejša vsebinska področja, o katerih bo tekel dialog: vprašanje višine odmernega odstotka za moške in ženske, vprašanje dvojnega statusa oziroma hkratnega prejemanja polne plače in polne pokojnine tistih, ki ostajajo na trgu dela tudi po izpolnitvi polnih pogojev za upokojitev, ter vprašanje upokojitvenih pogojev.

Nato je povedal več o trenutnih podatkov o vzdržnosti pokojninskega sistema, za katere drži, da so se v času od zadnje reforme in priprave Bele knjige o pokojninah bistveno izboljšali.

»V letu 2018 je znašal delež prihodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije iz naslova prejetih prispevkov delavcev in delodajalcev že skoraj 80 odstotkov, kar pomeni, da je največji po letu 1996, ko je bila prepolovljena prispevna stopnja za delodajalce. Vsota transfernih prihodkov iz integralnega proračuna Republike Slovenije se je zmanjšala iz 1,5 milijarde letno na eno milijardo. Delež odhodkov za pokojnine v bruto družbenem proizvodu pa je z 11, 39 odstotka, kolikor je znašal v letu 2013 padel na 9,72 odstotka v letu 2018. Število zavarovancev je bilo najvišje od leta 1991 dalje, rast števila upokojencev v letu 2018 pa je znašala 0,3 odstotka in je bila druga najnižja rast v zadnjih osemindvajsetih letih,« je razkril Čeč.

Stanje v pokojninski blagajni je tako, da se je danes mogoče pogovarjati o tistem, na kar sindikati opozarjamo že vrsto let, in sicer, da je treba zagotoviti višje pokojnine ter se dogovoriti o višini odmernega odstotka, je še dodal sindikalist. Omenil je nasprotovanje dvojnemu statusu upokojencev, saj naj bi ogrožal temeljno načelo, ki je v samem jedru slovenskega pokojninskega sistema, to pa je medgeneracijska solidarnost, v okviru katere aktivna populacija vplačuje prispevke, iz katerih so financirani prihodki oseb, ki niso več delazmožne. Glavno vprašanje je, ali bomo z razpoložljivimi sredstvi zagotovili višje pokojnine za vse ali le za peščico izbranih, je bil neposreden Čeč.

Predlagani dvig upokojitvene starosti s 65 na 67 let za osebe z najmanj petnajst leti zavarovalne dobe, pa je predlagal za izhodišče za razpravo v kasnejšem krogu usklajevanja in celovitega pregleda pokojninskega sistema. Obenem je dal jasno vedeti, da bi bile z omenjenim dvigom upokojitvene starosti najbolj prizadete ranljive skupine na trgu dela, kot so prekarni delavci in delavke, dolgotrajno brezposelni in podobno.

Anketa ZSSS

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, zadolžena za tudi za socialno politiko in socialna zavarovanja, ki je spregovorila zadnja, pa je prisotne seznanila s spletno anketo ZSSS, s katero je sindikalna organizacija februarja in marca letos zbirala stališča članstva in širše javnosti o predlagani pokojninski reformi. Povedala je več o njenih prvih rezultatih ter zaključkih in opozorila, da država ne razmišlja o tem, da bi v vse svoje politike vnesla ukrepe, s katerimi bi podprla podaljševanje aktivne delovne dobe prebivalstva. S pomočjo spletne ankete pa je prav ZSSS pridobila informacije iz prve roke o tem, kako na podaljševanje aktivne delovne dobe gledajo delavke in delavci sami.