Tretji “koronapaket” pri nekaterih točkah brez podpore sindikatov

19. 5. 2020

Prvič po nastopu vlade Janeza Janše, od katerega sta minila že več kot dva meseca, se je pretekli petek v novi sestavi srečal Ekonomsko-socialni svet (ESS). Ena izmed glavnih tem je bil tretji sveženj ukrepov za pomoč ob epidemiji novega koronavirusa, sindikati pa so opozorili tudi na dosedanji nezadosten socialni dialog.

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je po petkovi seji opozorila, da sindikati najprej zahtevajo konstruktiven dialog. »Če sta prejšnja ‘koronska’ zakona šla brez socialnega dialoga, vztrajamo, da se ta zdaj dosledno izvede,« je dejala ob tem. »Naša ambicija je, da so predlogi usklajeni med socialnimi partnerji, sicer tega ne bomo šteli za socialni dialog,« je še bila jasna v petek. Takrat so se namreč socialni partnerji šele prvič sestali v okviru ESS. V vladi so jim nato, bržkone tudi zaradi pritiska javnosti, ki svoje nezadovoljstvo glasno izraža na ulici, in vse bolj šibke podpore v državnem zboru, vendarle prisluhnili. Že danes so se nato dobili na novi seji, na kateri so uskladili zadnje podrobnosti tretjega paketa interventnih ukrepov.

Pri čakanju na delu neusklajeni s sindikati

Najpomembnejši del paketa je ukrep skrajšanega delovnega časa za čas petih mesecev. Zaradi izbruha novega koronavirusa je namreč na čakanju skoraj 260 tisoč zaposlenih. Zanje zaradi čakanja na delo delodajalci uveljavljajo nadomestilo plače. Čeprav so še včeraj razpravljali o podaljšanju ukrepa čakanja na delo, socialni partnerji niso pristali na spremenjeni predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo razvoj in tehnologijo. Sindikalna stran je nasprotovala vladnemu predlogu, da se ukrep čakanja na delo, ki se izteče s koncem marca za en mesec podaljša zgolj za gostinstvo in turizem. Sindikati so zahtevali, da se ukrep ohrani za vse panoge za dobo treh mesecev, ob bolj zaostrenih pogojih. Pri sklepih so zato socialni partnerji izrecno nasprotovali temu, da ESS predlog zakona podpira. Vlado pa so pozvali, da vključi tisto, kar je bilo pred tem dogovorjeno v delovni skupini za zakon, česar vladni predstavniki niso podprli.

Ključni ukrep reševanje zaposlitev s krajšim delovnim časom

Ker obstaja bojazen, da bodo številni delavci in delavke ob slabih gospodarskih napovedih izgubili službe, namerava vlada po zgledu iz tujine (kar sedemnajst evropskih držav je že uvedlo podobne ukrepe) uvesti tudi delno financiranje skrajšanega delovnega časa. Pri nas gredo rešitve v smeri avstrijskega modela. Zamisel vključuje sofinanciranje do polovice delovnega časa za posameznega delavca (tj. za 20 do 35 ur tedensko), v višini od 112 do 449 evrov. Delavec bi prejel polno financiranje zgolj za čas, ko dela. Ukrepa naj bi bili deležni delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Vsaj delno (od 100 do 300 milijonov) bo ukrep v višini od petsto milijonov do milijarde evrov financiran iz evropskih sredstev. Lidija Jerkič pa je po današnji seji dejala, da je vlada zagotovila toliko sredstev, kot bo potrebnih. Odgovorni pričakujejo, da bi lahko vključil do 180 tisoč delavk in delavcev na mesec. Z dogovorom so na tem področju zadovoljni tako sindikati kot tudi delodajalci.

 

Preprečiti zlorabe

Na podlagi zahtev sindikatov so v zakonodaji tudi varovalke, ki naj bi preprečile možnosti zlorab, goljufanja in zaslužkarstva. Tako so v predlog vključili prepoved odpuščanja večjega števila delavcev pri delodajalcih, vključenih v shemo, in sicer še en mesec po koriščenju ukrepov. S tem želijo zavarovati tudi delavke in delavce, ki ne bodo prejemali subvencij. Globe za takšne kršitve bi segale do 50 tisoč evrov.

Med pomembnejšimi ukrepi za reševanje gostinstva in turizma vlada predvideva tudi uvedbo vavčerjev. Z njimi bi zagotovili 200 evrov, ki bi jih vsi polnoletni državljani ter državljanke (tudi študentje, samozaposleni in upokojenci) s stalnim prebivališčem v Sloveniji do konca leta lahko porabili za obisk domačih turističnih kapacitet (hotelov, kampov, apartmajev ipd.). Bon bo prenosljiv med družinskimi člani: med brati, sestrami in med starši in otroki. Ne bo v fizični obliki, temveč bo Furs pridobil podatke iz registra nastanitvenih obratov. S tem ukrepom bi ublažili upad gospodarske aktivnosti v turizmu, omenjeni ukrep pa ne bi posegel v višino regresa, kot so sprva želeli nekateri. Pri tem pa se npr. poraja vprašanje, zakaj vlada v ukrepe ni vključila tudi področja kulture, ki se prav tako nahaja v izjemnih težavah.

Lidija Jerkič je po današnji seji dejala, da se je na novo v osnutku zakona znašel tudi predlog, s katerim bi pokrili 110 milijonov evrov visoke izgube v zdravstvu, ki je posledica epidemije. Čeprav so na začetku predvideli, da starši, ki otrok ne bodo dali v vrtce, teh ne bodo plačevali, so zdaj ta ukrep umaknili. Sindikati pa so se ogradili tudi od dela osnutka, ki nevladnike izključuje iz postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Socialni dialog v teh dneh pa je vseeno ocenila kot najboljši približek socialnemu dialogu, kot ga predvidevajo pravila ESS.