Razlagamo in svetujemo: Testiranje, cepljenje ter delovni čas

17. 6. 2021

Spletna rubrika ZSSS svetuje je namenjena odgovorom na najrazličnejša vprašanja, težave, stiske ipd., povezane s svetom dela. Sprašujete lahko tudi vi: pišite nam (glejte spodaj) in pomagali vam bomo.

Vprašanje

Na nas se je obrnil delavec, ki se mora zaradi narave dela pogosto testirati na covid-19. Delodajalec vztraja, da to mora početi izven rednega delovnega časa. Za celovito informacijo, kako je s testiranjem in cepljenjem delavk in delavcev, smo povprašali službo pravne pomoči ZSSS. 

Odgovor

Periodično obvezno testiranje je lahko določeno z aktom izvršne oblasti ‒ uredbo oziroma je določeno na podlagi ocene tveganja za posamezno delovno mesto v okviru zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. V obeh primerih gre za izpolnjevanje delodajalčeve obveznosti, da zagotavlja varno delovno okolje za zaposlene in tretje osebe, ki se znajdejo v delovnem procesu.

Osnovni predpis, ki ureja zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/11; v nadaljevanju ZVZD-1). Ta v 5. členu določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu in v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. V skladu s 14. členom ZVZD-1 zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.

Delodajalčeva napotitev delavca na opravljanje testa na covid-19 je dejansko izpolnjevanje obveznosti delavca iz delovnega razmerja, vsak tak čas pa je upoštevajoč določbe 142. člena ZDR-1 treba vštevati v delovni čas zaposlenega. Tako je delavec za ta čas upravičen tudi do plačila za delo oziroma do stoodstotnega nadomestila plače v skladu s 137. členom ZDR-1.

Iz navedenega izhaja, da periodično testiranje delavcev, s katerim delodajalec izpolnjuje svojo obveznost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, ne sme iti na stroške delavca, kar pomeni, da se mora čas, porabljen za testiranje, šteti v delovni čas kot izpolnjevanje delavčeve delovne obveznosti; testiranje pa mora biti izvedeno na stroške delodajalca. Ni argumenta, da bi delodajalec strošek testiranja na covid-19 upravičeno naložil v plačilo delavcu, prav tako kot mu ga ne sme naložiti za obdobni zdravniški pregled.

Čigav interes je cepljenje?

Strokovnjaki epidemiološke stroke vseskozi opozarjajo, da je čim večja precepljenost prebivalstva eden od pomembnih kolektivnih ukrepov proti širjenju virusa in preobremenitvi zdravstvenega sistema. Je pa tudi dejanje solidarnosti. Kot je o cepljenju v intervjuju za majsko tematsko številko Delavske enotnosti, glasila ZSSS, o letu nevarnega življenja dejala biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, komunikatorka znanosti in znanstvena novinarka Zarja Muršič, predvsem vse prevečkrat pozabljamo na motivacijo za cepljenje: »Ta je najprej v tem, da zavaruješ sebe pred težjim potekom bolezni ali sploh pred boleznijo, čeprav lahko še zmeraj do nje pride. S tem si solidaren tudi do drugih, ker s tem zavaruješ vso družbo. Tretja, najpomembnejša vrsta motivacije, ki jo je zdaj začelo omenjati celo ministrstvo za zdravje, pa je, da se bomo s cepljenjem lahko vrnili nazaj v normalnost, kakršnakoli je ta že bila.«
Mojca Matoz

Ravno zato je na mestu tudi razmislek, da bi država udeležbo na cepljenju spodbudila tudi tako, da bi delodajalce spodbudila k večji družbeni odgovornosti ali/in subvencionirala udeležbo delavk in delavcev na cepljenju. Mogoče pa je za to priložnost že v kratkem, v naslednjem vladnem protikoronskem paketu, devetem po vrsti.

Cepljenje je prostovoljno

Drugačne so okoliščine pri udeležbi delavca na cepljenju, saj je cepljenje proti covidu-19 prostovoljno in ga zato ni mogoče samodejno upoštevati ne kot delovno obveznost, niti kot obvezen ukrep zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. V skladu s trenutno ureditvijo se torej udeležba na cepljenju ne všteva v delovni čas, zato si mora delavec svojo odsotnost urediti v dogovoru z delodajalcem. To sicer ne preprečuje drugačne ureditve na ravni delodajalca, ki bi delavcu avtomatično podeljevala opravičeno odsotnost z dela v takšnem primeru, znani pa so tudi primeri, ko je delodajalec v okviru delovnega časa organiziral cepljenje zainteresiranih delavcev na lokaciji, kjer se opravlja delo.

Matija Drmota, samostojni svetovalec za pravno področje ZSSS

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!