Sindikat zdravstvenega in socialnega skrbstva praznoval 30 let svojega delovanja

6. 7. 2021

V čudoviti okolici nad Slovenskimi Konjicami je Sindikat zdravstvenega in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS) pred junija zaznamoval okroglo obletnico svojega delovanja.

O začetkih sindikata smo se pogovarjali z Jožetom Korošcem, ki je bil soudeležen pri njegovem ustanavljanju. Kot pravi, so si takrat želeli, da bi v ZSSS deloval tudi sindikat na področju zdravstva, saj so si številni želeli ustanavljati sindikate na tem področju. V tistem času je nastal tudi sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides. »Glavni je bil takrat prvi predsednik Erih Šerbec, jaz pa sem kot sekretar moral dogovorjeno izpeljati,« pove nekdaj aktivni sindikalist, ki je že 18 let v pokoju. Spomni tudi na nenavadne okoliščine ustanavljanja, ravno na prvi dan vojne, ko so bile po slovenskih ulicah in cestah že postavljene barikade, ulice pa so zasedli tanki. »Zato tudi takratni predsednik ZSSS Dušan Semolič, čeprav si je želel priti, ni mogel prisostvovati dogodku, v Mariboru, ker je obstal v Ljubljani. Nekateri iz Metlike in Črnomlja so uspeli priti, čeravno so se morali pripeljati po stranskih cestah.« Že v prvih letih jim je uspelo skupaj z drugimi sindikati v zdravstvu doseči sklenitev kolektivne pogodbe v zdravstvu in pozneje v javnem sektorju: »Svoje dosežke smo nato še nadgrajevali. Danes je kvečjemu obratno, sindikati se morajo truditi, da zadržijo obstoječe pravice. Vesel pa sem, da je sindikat obstal.«

Negovali so dobre odnose

Srečanja je je udeležila tudi dolgoletna sindikalistka Darinka Auguštiner, ki je bila zaposlena v takratni splošni bolnišnici Maribor. »Kot predsednico v največjem zavodu znotraj sindikata so me pregovorili, da sem sprejela položaj podpredsednice SZSSS. Nato pa sem postala tudi predsednica, ko se je takratni predsednik Šerbec upokojil.« Ker je imel sindikat sedež v Mariboru, je bil v nekoliko drugačnem položaju: »Če si imel sedež na Dalmatinovi v Ljubljani, pa si bil pri viru informacij. Prav naš nekdanji predsednik Šerbec je bil takšen, da je znal pridobiti zelo pomembne informacije, ki so nam pomagale pri odločitvah.« Kot pravi, jim je v sindikatu uspelo ohraniti številne pravice za delavke in delavce: »Zagovarjali smo interese vseh zaposlenih, zato mora še danes sekretarka poznati številne različne, tudi bolj kompleksne teme.« Poudari, da so se trudili vzdrževati dobre medsebojne odnose: »Veliko je bilo srečanj, druženj, izletov ipd. Na tisti čas imam lepe spomine.« Kot še pove, je ponosna na opravljeno delo in na to, da so članice in člani znali prepoznati njen trud.

Najslabše plačani z nizkimi dodatki ali celo brez njih

Za njo je položaj predsednika prevzel Aleksander Jus, ki je bil v zadnjem dobrem letu dni tudi medijsko nekoliko bolj izpostavljen kot pomočnik direktorja Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor. Kot pravi, je bilo zadnje koronsko leto za njih zelo pestro. »Srečevati smo se začeli s številnimi problemi. Vlada je veliko obljubljala, tudi do 200 odstotkov plače, toda na koncu je bila to velika laž. Z dokazovanjem pravice za dodatke imamo težave še za prvi val. Še bolj aktualna pa so nespoštovanja pravic iz kolektivnih pogodb v drugem valu,« je dogodke opisal Jus, ki poudarja, da jih glede uveljavljanja delavskih pravic čaka dolgo in vroče poletje, predvsem za uveljavljanje dodatkov. Ne izključuje niti reševanja teh težav na sodiščih. »Najbolj pereče so težave v skupini J, ki je najbolj podplačana in je dobila zelo malo dodatkov, zelo različno po zavodih. Pa tudi skupini E in F se srečujeta s težavami.« Na tem področju vlada kaos: »Ni enotnih meril. Nekateri, ki so se ves čas na deloviščih srečevali z okuženimi, niso dobili dodatkov.« Kot pravi predsednik, sindikat še vedno raste: »Dokaz dobrega dela je večanje našega članstva. Nekateri člani zavodov se sami odločajo za vključevanje v naš sindikat. Brez velikih obljub želimo poskrbeti, da se izpolnijo njihove zahteve.« Dodaja, da bi si želeli sogovornike, ki bi jim znali bolj prisluhniti in bi se zavedali, da so bili tudi sami nekdaj delavci na drugi strani. »Razmere nam žal ne vlivajo pretiranega optimizma. Druga stran krši delavske pravice in vztraja pri svojem. Zato bomo morali našo strpnost potisniti na stran in zaostriti aktivnosti.« Zaradi neurejenih zadev dobro izšolan kader odhaja v tujino. »Iz okolice Maribora približno 14 tisoč delavk in delavcev odhaja na delo v Avstrijo, kjer imajo neprimerljivo višje plače. Urejeni pa so tudi standardi in normativi, kar je pri nas na področju zdravstva in sociale še povsem drugače. Že tretje leto se sestajamo z ministrstvom, rešitev pa še ni. Delavci pa so izčrpani in izmučeni.« Razmere je še poslabšala koronakriza. Jus se zato sprašuje, kje bomo v prihodnje sploh še dobili delavke in delavce.

Ne želijo samo pobirati drobtinic

Sekretarka SZSSS Mojca Šumer Korman je ob okrogli obletnici dejala, da so lahko zaupniki ponosni, da so člani družine, ki praznuje že trideset let. Ob tej priložnosti se je zahvalila vsem članicam in članom in dodala, da morajo biti ponosni, da širijo sindikalne vrednote ter da jim ni vseeno, še sploh v času, ko večina gleda samo nase. »Časi žal niso lahki, še posebej ne za zdravstvo in socialo. Zadnje leto je bilo kaotično in shizofreno. Za časa epidemije se je pokazalo, da veljajo v naši dejavnosti specifike, ki jih moramo urediti drugače, še posebej plačni sistem.« Kot pravi, je težava, da so že vrsto let neodzivni ministri za zdravje in delo: »Nekateri zaposleni so sedaj dobivali zaradi dodatkov dvojno plačo in pričakovanja so zato zrasla. Tudi sindikat bo zato moral nekaj storiti,« poudari sekretarka. Tudi sama doda, da je problem, da kadri odhajajo ne samo v tujino, ampak tudi v druge poklice, kjer so boljši delovni pogoji. Kot pravi, so v zadnjem letu kljub temu dosegli veliko stvari, npr. neobdavčene dodatke. »Želeli smo sicer bolj sistemski način reševanja. Sedaj imamo primere, ko ljudje na popolnoma enakem delovnem mestu dobijo različno višino dodatka ali pa ga celo ne dobijo. Zmešnjava je popolna.« SZSSS je zato preostalim sindikatom že dal pobudo, naj se poenotijo in skupaj pripravijo načrt za reševanje perečih težav. »Sindikati smo se že sestali in junija dali pobudo ministrstvu za zdravje in delo za sestanek. Sedaj čakamo na njihov odgovor,« je opisala dogajanje. »Ker ministri govorijo, da je razvrednoteno delo medicinskih sester in zaposlenih v zdravstvu, naj to sedaj pokažejo tudi z dejanji,« je dejala in dodala, da bo moralo priti do izboljšanja stanja. »Pritiski so močni predvsem s Fidesove strani, sami pa ne želimo samo pobirati drobtinic,« je še kritično zaključila.

Matej Klarič

Delavska enotnost

Ta članek je bil prvotno objavljen v najnovejši, drugi junijski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!