ZSSS svetuje: Kaj pomeni suspenz pogodbe o zaposlitvi?

7. 10. 2019

Spletna rubrika ZSSS svetuje je namenjena odgovorom na najrazličnejša vprašanja, težave, stiske ipd., povezane s svetom dela. Svetujejo sodelavke in sodelavci pravne pomoči Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, sprašujete pa lahko tudi vi. Pišite nam (glej spodaj) in pomagali vam bomo.

Suspenz pogodbe o zaposlitvi je stanje, v katerem pogodba o zaposlitvi ostane v veljavi, pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, pa mirujejo. Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem torej ostaja v veljavi, vendar delavec ne dela in tudi ne prejema plače ali nadomestila plače. Suspenz pogodbe o zaposlitvi lahko nastane na podlagi zakona ali pa na podlagi sporazuma med delavcem in delodajalcem.

Kaj pravi zakon?

Zakon določa, da suspenz pogodbe o zaposlitvi nastane v primerih, ko delavec zaradi prestajanja zaporne kazni, izrečenega vzgojnega, varnostnega, varstvenega ukrepa ali sankcije za prekršek, zaradi katerih ne more opravljati dela šest mesecev ali manj, obveznega ali prostovoljnega služenja vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, pripora in v drugih primerih, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi, začasno preneha opravljati delo. V času suspenza delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če obstaja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Taki primeri bodo redki, saj delavec med suspenzom pogodbe ne opravlja dela, lahko pa bi delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve, ki jo je delavec storil še pred nastopom suspenza pogodbe, saj se lahko izredna odpoved poda v 30 dneh, ko delodajalec izve za kršitev, in v šestih mesecih od nastanka kršitve. Če ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, pa se objektivni rok za podajo izredne odpovedi s šestih mesecev podaljša na ves čas, v katerem je možen kazenski pregon. Ob tem lahko še omenimo, da mora delavec, kljub temu da v času suspenza ne hodi na delo, spoštovati druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot so npr. konkurenčna prepoved in varovanje poslovnih skrivnosti.

Možnost dogovora

Druga možnost nastanka suspenza pogodbe o zaposlitvi je dogovor med delavcem in delodajalcem. Takšni dogovori se navadno sklepajo v primeru daljšega izobraževanja delavca. S tem delodajalec pridobi bolj usposobljenega delavca, delavec pa si zagotovi določeno varnost zaposlitve po opravljenem izobraževanju. V nekaterih primerih se takšne pogodbe sklenejo tudi ob daljšem potovanju delavca. Ta praksa je sicer bolj razširjena v tujini, predvsem v izobraževalnih in raziskovalnih institucijah – t. i. sabbatical ali sobotno leto. Pojavlja se lahko v obliki plačane ali neplačane odsotnosti, ki jo delavec lahko izkoristi, tradicionalno v trajanju enega leta za vsakih dopolnjenih sedem let zaposlitve pri delodajalcu.

V času suspenza pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavca odjavi iz obveznih zavarovanj. Če gre za suspenz zaradi opravljanja nalog v sestavi vojske, civilne zaščite ali podobno, ima delavec s temi organizacijami sklenjeno pogodbo, na podlagi katere ga prijavijo v zavarovanje ter poravnajo prispevke. V primeru zapora pa delavcu za čas suspenza delovna doba ne teče. Če gre za pogodbeno dogovorjeni suspenz pogodbe, je status delavca odvisen od dogovora z delodajalcem. Pogost je dogovor, da delavec ostane prijavljen v obvezna zavarovanja, delodajalec plačuje prispevke, ti pa se poračunajo s plačo delavca takrat, ko se ta vrne na delo.

Delavec se ima pravico in dolžnost vrniti na delo najkasneje v petih dneh po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe. S tem dnem preneha suspenz pogodbe. Če se delavec v predpisanem roku neupravičeno ne vrne na delo, mu delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Matija Drmota, pravna pomoč ZSSS

Imate tudi vi kakšno vprašanje? Pišite nam na info@zsss.si in odgovorili vam bomo. Ne pozabite pa niti na naš časopis Delavska enotnost (uredništvo je dosegljivo na de@sindikat-zsss.si), ki vsakih 14 dni prinaša najboljše pravne nasvete in druge informacije o sindikalnem delu in boju. Naročite se in berite!

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!