Sindikat upokojencev opozarja: Starejši v času draginje komaj preživijo

14. 2. 2023

Sindikat upokojencev Slovenije (Sus) je danes predstavil zahteve za dodatno in izredno uskladitev pokojnin, prav tako pa si želijo tudi spremembe dostopa do varstvenega dodatka, v okviru katere bi ta postal avtomatizirana rešitev. Višino letošnje redne uskladitve pokojnin bo sicer Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) predstavil na četrtkovi seji sveta zavoda.

Kmalu bo torej znano, za koliko višje bodo letošnje pokojnine. Statistični urad bo namreč objavil podatek o višini povprečne bruto plače v lanskem letu, ki je poleg letne stopnje inflacije osnova za izračun vsakoletne redne uskladitve pokojnin. Zaenkrat kaže, da se bodo pokojnine uskladile oziroma zvišale za 5,1 odstotka. »Ob vse večji draginji in skoraj dvajsetodstotni rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač, naše pokojnine kljub redni uskladitvi ne bodo ohranile svoje vrednosti,« je povedal podpredsednik sindikata upokojencev Tomaž Kšela. V Sloveniji trenutno polovica od 600 tisoč upokojenk in upokojencev prejema starostno pokojnino v višini do 700 evrov neto, četrtina prejme še sto evrov manj. Zagotovljeno pokojnino v višini 653 evrov prejema skupaj okoli 90 tisoč upokojencev.

Predstavniki Sus so opozorili na zaskrbljujoč socialni položaj starejših, povečevanje revščine in pomanjkanje. Pri tem jim pritrjuje tudi analiza o socialno-ekonomskem položaju upokojencev, upokojenk in drugih starejših v obdobju 2010–2020, ki jo je Svet Zpiza pripravil na predlog Sus in predstavil na lanski septembrski seji. V analizi Zpiz ugotavlja, da so upokojenci in upokojenke v primerjavi z drugimi skupinami prebivalstva v slabšem družbenem in socialnem položaju, njihovo »padec« po družbeni lestvici pa je v nasprotju s temeljnim ciljem, ki naj bi mu sledil naš pokojninski sistem in po katerem naj bi upokojenec ohranil v družbi socialni status in življenjski slog, kot ga je imel pred upokojitvijo. Zpiz je opozoril tudi, da bi nadaljevanje te prakse veliko večino upokojencev spravilo v najnižje družbene sloje, kjer bi jim pokojnina zadoščala samo za golo preživetje. Tozadevno je nato skupščina Zpiz vlado pozvala, naj še leta 2022 izvede izredno uskladitev v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi, prav tako pa so izračunali, da bi morala lanskoletna izredna uskladitev pokojnin znašati 4,4 odstotka, vendar skupščina nato vrednosti ni vključila v poziv vladi.

»Trenutno razmerje med povprečno neto plačo in neto pokojnino je 56,9 odstotka. Mi si bomo prizadevali, da v najpozneje petih letih dosežemo vsaj 72 odstotno razmerje. Usklajevanje pokojnin pomeni ohranjanje njihove vrednosti, zato moramo takoj začeti z rednim in izrednim usklajevanjem pokojnin. V Sus najprej zahtevamo izredno uskladitev pokojnin za 4,4 odstotka, glede na izračun ZPIZ septembra lani, ter dodatno uskladitev oziroma izplačilo neizplačanega odstotka iz leta 2021. Naš predlog je torej skupaj več kot 10-odstotno zvišanje pokojnin«, je zahteve predstavila predsednica Sus Francka Četković, in opozorila, da njihov predlog ne ruši vzdržnosti javnih financ, saj se prispevek iz proračuna v pokojninsko blagajno iz leta v leto znižuje, dodatna sredstva pa se lahko pridobijo z zvišanjem prispevne stopnje delodajalcev, ki je od leta 1996 določena pri 8,85 odstotkov osnove za obračun, medtem ko je evropsko povprečje 12 odstotkov. Država bi lahko za zagotavljanje vzdržnosti pokojninske blagajne zvišala tudi davek na dobiček, ki ga v zadnjem času z enormnimi špekulativnimi podražitvami blaga in storitev, ustvarjajo nekatera podjetja.

»V večjih mestih upokojenci še težje preživimo kot na podeželju, ker so stroški toliko višji. V Ljubljani smo priča upokojencem, ki za ostanki hrane brskajo po smetnjakih in zabojnikih. Višje pokojnine potrebujemo zdaj in ne šele čez pet let,« je na vse večjo revščino med upokojenci opozoril Peter Husar, predsednik zahodne regijske območne organizacije Sus. »Ljudi je sram priznati, da so revni, še posebej to velja za naše člane in članice, katerih pokojnine so odraz tranzicijskega propada nekdanje industrijske prestolnice Slovenije. Poleg tega se soočamo še z vse večjo nedostopnostjo zdravstvenih storitev in digitalno nepismenostjo. Kdor skozi mesec komaj shaja, ima še manj motivacije za učenje novih tehnologij,« pa je stanje v Podravju in na Koroškem strnil Franjo Zajšek, predsednik podravske in koroške območne organizacije Sus.

Sindikat upokojencev Slovenije upa na posluh Sveta Zpiz, ki bo njihov predlog obravnaval na seji v četrtek 16. februarja. V primeru, da člani sveta njihovih zahtev ne bodo uslišali, protesta ne načrtujejo. »Naša akcijska moč je tiha, smo mnenjski voditelji v družinah in med sorodstvom. Če nas ne bodo upoštevali, bomo svoje mnenje jasno izrazili na prihodnjih volitvah,« je še sklenil Tomaž Kšela.