Subvencioniranje samozaposlovanja ali subvencioniranje prekernosti?

25. 8. 2011

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so se na novinarski konferenci 25. 8. 2011 odzvali na spodbujanje samozaposlovanja kot enega od ukrepov aktivne politike zaposlovanja naše države. Kritiko so usmerili v cinično hvaljenje uspešnosti samozaposlovanja, s katerim država s pomočjo subvencioniranja čisti evidence brezposelnih, zanemarja pa nezadostno usposobljenost ljudi, ki prevzemajo status samostojnega podjetnika, negotovost njihove dejavnosti, diskriminacijo, ki jo prisilna espeizacija povzroča, in spodkopavanje delavskih pravic ter povečevanje revščine in socialne izključenosti kot stranske (ne)hotene učinke vse bolj obširnega spodbujanja prevzemanja proste gospodarske pobude.

 

Spodbujano samozaposlovanje spodjeda življenjski standard

 

Predsednik ZSSS Dušan Semolič, sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko in samostojni svetovalec za socialno področje, zaposlovanje in migracije Goran Lukič so kot slabo označili rast sredstev namenjenih subvencioniranju samozaposlovanja ter zanemarjanje usposabljanja in preusposabljanja delavk in delavcev, ki smo jima priča zadnja leta (ob tem znesek, namenjen usposabljanju delavcev, stagnira, država pa se ne odzove na pobudo socialnih partnerjev za oblikovanje izobraževalnega sklada). Zavod za zaposlovanje kot institucija, ki skrbi za brezposelne in aktivno politiko zaposlovanja, ni zagotovil ustreznega usposabljanja, vse prevečkrat pa je »svobodno odločanje« brezposelnih in iskalcev dela posledica nesvobode, je bilo poudarjeno. Na ta način ljudje pristanejo na trgu storitev brez zadostne socialne zaščite in znanja o svojih odgovornostih in obveznostih ter razmerjih, v katera se spuščajo, v okolju, ki ne slovi po poslovni odličnosti in plačilni kulturi ter ustreznemu plačilu za opravljeno delo. S tem se širi izogibanje delovnopravnim in socialnim standardom, o čemer pričajo tudi izkušnje od drugod.

 

Predlogi ZSSS

 

Predstavniki ZSSS so zato predlagali, da naj država skupaj s socialnimi partnerji, ki so tudi na delodajalski strani kritični do razraščanja lažnih samostojnih podjetnikov, določi indikatorje razlik med delovnim razmerjem in statusom samostojnega podjetnika oziroma samozaposlenega, zagotovi boljše izobraževanje in usposabljanje, ki se pod pokroviteljstvom zavoda za zaposlovanje odločijo za to pot, določi jasno definicijo samostojnega dela in zaostri pogoje za pridobitev tega statusa. Samozaposlenim in tudi drugam skupinam ljudi, ki delajo v prekernih oblikah dela, je treba dvigniti raven pravic ter povečati njihovo organiziranost in povezanosti, je bilo med drugim še poudarjeno.