Strategije in prakse usklajevanja – poročilo s konference Evropske konfederacije sindikatov

Evropske konference projekta Rebalance/Uravnoteženje, pri katerem sodelujoči od socialnih partnerjev in politike pričakujejo prizadevanja za izboljšanje usklajevanja dela, družine in zasebnega življenja, se je udeležila tudi pretežno sindikalna delegacija iz Slovenije. ZSSS je bila namreč izbrana za partnerja projekta in eno od desetih držav, v kateri so bile raziskane politike in dobre prakse s tega področja.

Tema dvodnevne konference, konec februarja in v začetku marca, v Berlinu, o kateri pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, je bila razprava o prvih rezultatih primerjalne analize praks socialnih partnerjev glede usklajevanja dela in življenja. Udeleženke (teh je bilo neprimerno več kot udeležencev) pa so sestavile tudi dokument, s katerim so tako odločevalcem kot pogajalcem na evropski in nacionalnih ravneh priporočile, kako naj ravnajo, da bodo politike in pogajanja prinesle želene rezultate.

Udeležencev konference je bilo preko sto, povečini žensk, iz dvajset držav članic, držav kandidatk in institucij na ravni EU. Organizirala jo je Evropska konfederacija (ETUC) ob pomoči Fundacije Friedricha Eberta (potekala je v njenih prostorih) in nemške sindikalne centrale DGB.

Kot je uvodoma poudarila konfederalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov (EKS) Montserrat Mir Roca, smo na evropski ravni dosegli sporazum, ki vodi v evropsko direktivo, sprejet naj bi bil v začetku aprila. Pot do njega ni bila lahka, veliko je bilo ovir, zlasti na nacionalnih ravneh.

Na konferenci je bil na kratko predstavljen projekt in nekaj dobrih praks, med njimi tudi ena iz Slovenije. Tjaša Škedelj iz Policijskega sindikata Slovenije je povedala, da so v kolektivni pogodbi sklenili nekatera določila, s pomočjo katerih lahko zlasti starši bolje usklajujejo svoje delo z zasebnimi obveznostmi. Starši šoloobveznih otrok lahko izkoristijo najmanj deset dni letnega dopusta v času šolskih počitnic, ne morejo biti premeščeni dlje kot 30 kilometrov od svojega doma, če imajo doma otroke, stare pod sedem let, ali člane družine, ki imajo resno fizično ali psihično omejitev (to velja za starše iz t. i. policijskih družin oziroma družin, kjer sta oba starša policista, in tiste, ki so samohranilci). Prav tako pogodba starše ščiti pred dolgimi delovniki in družini neprijaznim izmenskim delom, saj določa, da imajo starši pravico delati zgolj v dopoldanski izmeni do pol štirih popoldne.

Možnost usklajevanja dela in zasebnosti je povezana z več področji, odvisna pa je tako od uradnih politik kot tudi rezultatov socialnopartnerskega dogovarjanja. V zadnjih letih so se na tem področju poznale tudi varčevalne politike. Problem je v nekaterih državah lahko tudi premajhna pokritost delavstva s kolektivnimi pogodbami.

Treba je doseči avtomatizem vnašanja teh tem v kolektivne pogodbe. Ugotovljeno je bilo, da je to lažje tam, kjer imajo sindikati odbore za enake možnosti; izpostavljen je bil tudi dober primer prakse ZSSS, ki je pripravila smernice za pogajalce.

Paritetni kongres

Kongres Evropske konfederacije sindikatov, ki bo konec maja, bo prvi v zgodovini te organizacije, ki bo popolnoma spolno uravnotežen. Evropske sindikalne delegacije, ki se bodo udeležile kongresa, so bile namreč pozvane, naj zagotovijo enako udeležbo obeh spolov. Če tega ne bodo storile, naj bi čutile posledice pri glasovalnih pravicah.

Kako naprej?

Končni dokument konference so bila priporočila odločevalcem na ravni EU, držav članic, sindikalnih central oziroma konfederacij, socialnim partnerjem na nacionalni ravni in samim sindikatom na nacionalnih ravneh. Podrobneje jih bomo povzeli v marčevski tematski številki Delavske enotnosti o usklajevanju dela in zasebnosti. Na kratko pa zdaj le to, da je bil velik poudarek namenjen ustreznemu plačilu za skrbstveno delo (tako za otroke kot starejše in vse druge, potrebne pomoči), družbenemu priznanju starševskega dopusta, sistemskemu organiziranju skrbstva za otroke in starejše. Hkrati pa smo slišali opozorila, da ustrezno možnost usklajevanja dela in zasebnosti potrebujejo vse delavke in vsi delavci, tudi tisti, ki družin (še) nimajo.

Stereotipi

Čeprav je bil govor večinoma o problemih, ki jih imajo na področju usklajevanja ženske, je bilo slišati več opozoril, da je to nedvomno tudi problem moških in celotne družbe. Razbiti je treba stereotipe o moških, smo slišali.

Poudarjen je bil problem sodobnih oblik dela, zlasti dela na domu, ki prinaša povečini daljše delovnike in slabše socialne stike. Slišati smo tudi opozorila, da večja prožnost delovnega časa in dela ni vedno prednost, zlasti za ženske, ki zaradi skrajšanega delovnega časa težje zgradijo kariero in se večkrat srečajo z revščino in socialno izključenostjo. Udeleženci iz nekaterih dejavnosti, kot so gostinstvo, šolstvo, promet, novinarstvo ipd., pa so opozarjali še na dodatne težave z usklajevanjem dela in zasebnosti.

Projekt bo Evropska konfederacija sindikatov nadaljevala, zaključki bodo znani jeseni. Razmišljajo pa tudi, kako ga nadaljevati še v drugih državah, ki zdaj vanj niso bile vključene.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!