Ste bili prizadeti v poplavah? Katere oblike pomoči gospodinjstvom so vam na voljo ter kako do njih? In kako je z delovnimi sobotami in solidarnostnim prispevkom?

8. 9. 2023

Državni zbor je konec avgusta sprejel interventni zakon za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki med drugim vsebuje tudi ukrepe za pomoč prebivalkam in prebivalcem, ki jih povzemamo v nadaljevanju. Pojasnjujemo tudi, kako je z delovnimi sobotami in solidarnostnim prispevkom.

Izredna denarna socialna pomoč kot solidarnostna pomoč

Vse samske osebe in družine, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov iz avgusta 2023, bodo lahko upravičene do izredne denarne socialne pomoči. Ta bo izplačana v obliki solidarnostne pomoči, in sicer ne glede na dohodek ali premoženje oziroma na materialni položaj gospodinjstva.

Solidarna pomoč bo upravičencem odmerjena največ v višini sedmih minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, vendar ne več kot znaša višina nastale škode zaradi poplav in plazov, izplačana pa v enkratnem znesku.

Primeri cenzusov minimalnega dohodka za različne tipe družin:

	Zaposlene osebe
Tipi družin	Cenzus
Samska oseba	702,66 evra
Par brez otrok	1088,9 evra
1 starš + 1 otrok	977,21 evra
1 starš + 2 otroka	1251,76 evra
1 starš + 3 otroci	1526,32 evra
2 starša + 1 otrok	1363,45 evra
2 starša + 2 otroka	1638 evrov
2 starša + 3 otroci	1912,55 evra

 

Samska oseba bo prejela največ do 4918,62 evra, štiričlanska družina (2 starša in 2 mladoletna otroka) največ do 11.466 evrov, par brez otrok pa največ do 7622,30 evra.

Prejemniki bodo morali na centru za socialno delo priložiti dokazila o nastanku škode in njeni višini, in sicer do 30. junija 2024. V nasprotnem primeru se bo pomoč štela za neupravičeno prejeto in jo bo treba vrniti. Izredna denarna socialna pomoč ni vračljiva oziroma ne velja omejitev dedovanja. Zanjo tako lahko zaprosijo tudi tisti, ki sicer niso socialno ogroženi. Pri odločanju o upravičenosti do pomoči se namreč materialni položaj družine ne bo ugotavljal. Centri za socialno delo bodo vsem, ki so že uveljavljali in prejeli izredno denarno pomoč za namen odprave posledic poplav in zemeljskih plazov v avgustu 2023 ter so utrpeli škodo, višjo od dodeljene izredne denarne pomoči, po uradni dolžnosti odločili še o upravičenosti do razlike do sedemkratnika minimalnega dohodka, a ne več kot v višini nastale škode oziroma višine, navedene v vlogi. Vsem, ki so v letu 2023 uveljavljali in prejeli izredno denarno pomoč zaradi druge naravne nesreče (npr. meseca julija 2023 zaradi toče in vetroloma), se ta ne bo upoštevala pri dodelitvi solidarnostne pomoči in lahko prav tako zaprosijo zanjo. Izredna denarna socialna pomoč se ne izključuje z drugimi solidarnostmi pomočmi za namen odprave posledic ujme 2023.

Vloga za izredno denarno pomoč oddate na posebnem obrazcu (ki ga najdete na tej povezavi, pri krajevno pristojnem centru za socialno delo najpozneje do 31. decembra 2023. V obrazcu ni treba odgovoriti na vprašanja, povezana z materialnim položajem.

Izredna denarna pomoč za kritje stroškov najetega stanovanja

Posamezniki ali družine, ki so zaradi poplav ali zemeljskih plazov izgubile streho nad glavo in so za reševanje stanovanjske problematike najele stanovanje, bodo poleg solidarnostne pomoči lahko prejele še pomoč za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem, največ v višini 2 minimalnih dohodkov (ta se ne bo štela v 7 kratnik minimalnega dohodka). Pri odločanju o upravičenosti do pomoči se materialni položaj BO ugotavljal. Samska oseba bo na primer prejela največ do 1405,32 evra, štiričlanska družina (2 starša in 2 mladoletna otroka) največ do 3276 evrov, par brez otrok pa največ do 2177,8 evra. Vlogo za kritje stroškov najetega stanovanja oddate na obrazcu pri centru za socialno delo najpozneje do 31. decembra 2023. V obrazcu je treba odgovoriti na vprašanja, povezana z materialnim položajem. Upravičenci so dolžni dokazati namensko porabo pomoči. Centru za socialno delo morajo v roku 45 dni od izplačila pomoči predložiti dokazila o tem, da so jo porabili v roku 30 dni od izplačila.

Začasna oprostitev plačila vrtca

Na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči za namen odpravljanja posledic poplav in plazov avgusta 2023 so starši vrtčevskih otrok v obdobju med 4. avgustom 2023 in 31. decembrom 2023 v celoti oproščeni plačila vrtca. To velja ne glede na že veljavne odločbe o znižanem plačilu vrtca. Za priznanje oprostitve plačila vrtca morajo starši vrtcu predložiti odločbo o izredni denarni pomoči za namen odprave posledic poplav in plazov. Oproščeni plačila vrtca so tudi tisti starši, katerih otroci zaradi poplav in plazov ali odprave posledic poplav ali plazov ne obiskujejo vrtca, za dni ko otrok ne obiskuje vrtca.

Začasne brezplačne malice in kosila za učence in dijake

Na podlagi odločbe o izredni denarni pomoči za namen odpravljanja posledic poplav in plazov v avgustu 2023 so v šolskem letu 2023/2024:

• Učenci upravičeni do brezplačne malice in kosila,
• Dijaki upravičeni do brezplačnega malice.

To velja ne glede na že dodeljene višine subvencij, in sicer za obdobje od 1. septembra do 31. decembra 2023.

Za priznanje pravice morajo starši oziroma polnoletni dijak zase šoli predložiti odločbo o izredni denarni pomoči za namen odprave posledic poplav in plazov.

Začasna oprostitev plačila oskrbnin za dijake v dijaških domovih

Na podlagi odločbe o izredni denarni pomoči, prejete za odpravljanje posledic poplav in plazov, so dijaki in študentje višjih strokovnih šol, ki bivajo v dijaških domovih v šolskem letu 2023/2024 oproščeni plačila oskrbnin, in sicer do 31. decembra 2023.

Za priznanje pravice morajo starši oziroma polnoletni dijak ali študent zase dijaškemu domu predložiti odločbo o izredni denarni socialni pomoči za namen odprave posledic poplav in plazov.

Začasna oprostitev plačila stroškov bivanja v študentskih domovih

Na podlagi odločbe o izredni denarni pomoči prejete za namen odpravljanja posledic poplav in plazov so študenti, ki bivajo v javnih in zasebnih študentskih ter javnih dijaških domovih v šolskem letu 2023/2024 oproščeni plačila subvencionirane cene bivanja do 31. 12. 2023.

Upoštevanje nižje vrednosti nepremičnin pri uveljavljanju letnih pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, državne štipendije, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in kosila)

Upravičenci do letnih pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malic za učence in dijake ter subvencija kosil za učence) lahko sporočijo centrom za socialno delo spremembo vrednosti nepremičnine, ki je posledica poplav in plazov. Če bo sprememba vplivala na višino že odobrenih letnih pravic, bo center za socialno delo ponovno odločil o pravici. Znižana vrednost nepremičnine namreč lahko vpliva na poslabšanje materialnega položaja družine, kar pomeni, da se lahko družina po novem odločanju o upravičenosti do letnih pravic uvrsti v nižji dohodkovni razred in s tem pridobi večjo upravičenosti oziroma odmero letnih pravic. Vlogo je na centru za socialno delo treba oddati do 31. decembra 2023, pravice pa bodo priznane od avgusta 2023 naprej.

Neupoštevanje poškodovanega premoženja pri subvencijah tržne najemnine 

Posameznikom in družinam, ki so na lastni nepremičnini, v kateri so dejansko prebivali, zaradi posledic poplav in plazov, utrpeli takšno škodo, da je ta neprimerna za bivanje in so si bili primorani najeti tržno stanovanje, je omogočeno uveljavljanje pravice do subvencije tržne najemnine. Pri preverjanju materialnega položaja se vlagateljem subvencije med 4. avgustom 2023 in 31. decembrom 2023 ne bo upoštevalo tistega premoženja, ki je bilo poškodovano v poplavah in plazovih.

Prav tako za pridobitev subvencije tržne najemnine ne bodo upoštevani pogoji prijave stalnega ali začasnega prebivališča na naslovu tržnega stanovanja ter pogoj uvrstitve na prednostno listo na javnem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem oziroma se ne bo ugotavljalo, ali oseba izpolnjuje pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem po zadnjem javnem razpisu oziroma po zakonu. Vlogo za subvencijo tržne najemnine oddate na obrazcu pri centru za socialno delo najpozneje do 31. decembra 2023. V obrazcu je treba odgovoriti na vprašanja, povezana z materialnim položajem.

Začasne krizne namestitve

Starejšim od 65. let in odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati same in so v poplavah izgubili domove ali ti niso primerni za bivanje oziroma jim ni mogoče zagotoviti oskrbe izven institucionalnega varstva, je omogočena krizna namestitev. Te bodo za upravičence izvajali tudi domovi za starejše.

Postopek krizne namestitve se začne na podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo ali službe za socialne zadeve izvajalca socialnega varstva oziroma zdravstvene dejavnosti. Krizna namestitev v institucionalnem varstvu bo zagotovljena v trajanju 21 dni, z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih 21 dni.

Neomejen obsega začasnega in občasnega dela upokojencev v povezavi s sanacijo škode

Upokojenci bodo lahko med 1. septembrom in 31. decembrom 2023 opravljali začasno in občasno delo v neomejenem obsegu, če bodo opravljali dela za odpravljanje posledic in sanacijo škode zaradi poplav in plazov. V tem obdobju bodo lahko opravili neomejeno število ur in prav tako ne bodo imeli omejitev pri dohodku. 

Psihosocialna pomoč

Uničujoče poplave so povzročile tudi številne osebne stiske. Psihosocialno pomoč nudijo ekipe na terenu, centri za duševno zdravje, službe nujne medicinske pomoči in nevladne organizacije. Kontakte o izvajalcih psihosocialne pomoči in dodatne informacije najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!

---

Delovne sobote in solidarnostni prispevek

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) opredeljuje tudi možnost organiziranja solidarnostne sobote in plačilo obveznega solidarnostnega prispevka. Ker se pojavljajo vprašanja glede pomena soglasja za delo na solidarnostno soboto in povezanih izplačil, samo zbrali nekaj pojasnil.

Delodajalec lahko v skladu z ZIUOPZP po posvetovanju s sindikatom oziroma svetom delavcev ali z delavci pri delodajalcu, določi eno delovno soboto v letu 2023 in eno delovno soboto v letu 2024. Če redno delo pri delodajalcu poteka tudi ob sobotah, se kot solidarnostni dan lahko določi kak drug dan. Delavec bo lahko na solidarnostno soboto opravljal delo na podlagi pisnega soglasja, ki ga bo podal delodajalcu. Od plače za ta dan se bodo obračunali davki in prispevki, neto izplačilo pa bo izplačano Skladu za obnovo Slovenije

Obenem zakon določa obvezni solidarnostni prispevek v letih 2023 in 2024, ki se bo obračunal v višini 0,3 odstotka od osnove. Osnovo za obračun obveznega solidarnostnega prispevka za delavca predstavlja vsota bruto dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo ter izplačana plačila za poslovno uspešnost. V osnovo se pri fizičnih osebah vštevajo tudi dohodki, ki so obdavčeni na podlagi enotne stopnje, kot so najemnine, obresti in podobno. Plačila prispevka so oproščeni tisti, katerih skupna osnova za obračun prispevka ne presega 35 odstotkov povprečne plače v RS v letu 2023 oziroma 2024. Plačilo solidarnostnega prispevka se zmanjša za znesek, ki je bil v Sklad za obnovo Slovenije vplačan zaradi opravljanja dela na solidarnostno soboto.

V skladu z ZIUOPZP je določitev delovne sobote v pristojnosti delodajalca, v zvezi s čemer je predpisan predhoden posvet s predstavniki delavcev oziroma s samimi delavci. Na strani delodajalca obstaja tudi pristojnost oziroma obveznost, da organizira delovni proces upoštevajoč tudi dejstvo, da nekateri od delavcev morda ne bodo podali soglasja za opravljanje dela na solidarnostno soboto. Soglasje delavca je pogoj za opravljanje takšnega dela in delavec zaradi odklonitve dela na solidarnostno delovno soboto tudi ne sme trpeti nikakršnih škodljivih posledic ali povračilnih ukrepov.

Pri tem posebej opozarjamo, da enostranske, s strani delodajalca, odreditve dela v soboto, ne sme biti. Delodajalec je torej tisti, ki mora za uvedbo delovne sobote opraviti posvet s predstavniki delavcev, pridobiti pisna soglasja delavcev za opravljanje dela in temu ustrezno organizirati delovni proces. Delodajalec mora ob tem upoštevati omejitve zakona o delovnih razmerjih glede delovnega časa, odmorov in počitkov, medtem ko se opravljene ure ne upoštevajo v fond nadur.

Plačilo

Za delo na solidarnostno delovno soboto je delavec upravičen do plačila za delo, skladno s pogodbo o zaposlitvi, ki pa ga v celoti prispeva Skladu za obnovo Slovenije. Za vplačan znesek se bo znižalo plačilo iz naslova obveznega solidarnostnega prispevka. Delavec neto izplačila za ta dan dela torej ne bo prejel, obračunali pa se mu bodo davki in obvezni prispevki za socialno varnost. Iz tega izhaja, da se bo delavcu ta delovni dan štel v pokojninsko in delovno dobo, izplačilo pa v osnovo za obračun pokojnine.

Delavec je na podlagi zakona o delovnih razmerjih upravičen do plačila stroškov za prevoz na delo in z dela ter stroškov prehrane med delom. Ker na solidarnostno soboto delavec opravlja delo, mu za ta dan pripada tudi povračilo teh stroškov, ki pa se ne izplačujejo v Sklad za obnovo Slovenije, ampak morajo biti izplačani delavcu oziroma delavki. Če je povračilo stroškov prihoda na delo in iz dela pri delodajalcu obračunano na podlagi javnega prevoza in ta v soboto morda ni razpoložljiv, delavcu pripada povračilo stroškov prihoda na delo in iz dela v višini kilometrine.

Strokovne službe ZSSS in Andrej Zorko,
izvršni sekretar ZSSS za za sistemska vprašanja in socialni dialog,
foto Matthew Waring/Unsplash

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!