Stavka sindikatov javnega sektorja za pravičnejše plače vsem, ne le elitam

3. 1. 2018

Na novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederacije sindikatov Slovenije (KSS) Pergam v sredo, 3. 1. 2018, so predsednica ZSSS Lidija Jerkič, predsednik KSS PERGAM in vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek ter namestnica vodje pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Ana Jakopič, sicer sekretarka Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) in Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR), predstavili širši pogled na ravnanje vlade v pogajanjih v javnem sektorju in na posledice takšnega ravnanja. Peto leto gospodarske rasti bi se moralo poznati tudi pri plačah delavk in delavcev, so poudarili sindikalisti.

Vlada ne spoštuje lastnih zakonov in zavez, je med drugim poudaril Počivavšek in izpostavil, da sindikati pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS), ki so za 24. januarja napovedali stavko, vztrajajo pri enotnem plačnem sistemu. Za stavko se je doslej odločilo 17 sindikatov te skupine.

Po dogovoru s konca leta 2016 bi morali letos odpraviti vse varčevalne ukrepe v javnem sektorju, dogovorjene ob zadnji krizi. Vlada pa nasprotno sindikatom očita lakomnost in nerazumevanje razmer, s čimer prikriva lastno neodgovornost, lagodnost in nepremišljenost. Počivavšek je ob tem spomnil na več desetodstotne dvig plač zdravnikom, direktorjem v javnem sektorju in vodilnim v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Ti dvigi za pet plačnih razredov oziroma dvajset odstotkov (vodilnim v SDH celo za 40 odstotkov)  so hud udarec enotni plačni sistem javnega sektorja, ki ga je tudi po njegovem prepričanju treba popraviti, vendar pa ne odpraviti, kar pod taktirko ministrstva za javno upravo in s separatnimi dogovori s posameznimi poklicnimi skupinami oziroma dejavnostmi počne vlada. Enotni plačni sistem javnega sektorja z osnovnim načelom o enakem plačilu za primerljivo delo je Sloveniji olajšal krizne čase, je še dodal.

Vlada tudi nesprejemljivo straši s sredstvi, ki naj bi bila potrebna za ugoditev sindikalnim zahtevam, vendar pa je potrebnih 450 milijonov evrov, če vse javne uslužbence sorazmerno primerjamo s plačnim dvigom, ki so ga bili deležni zdravniki, daleč od 750 milijonov evrov, s katerimi mestoma opleta vlada in perfidno ščuva delavce zasebnega sektorja.

Med sindikati, ki so se  že odločili za sodelovanje v stavki 24. januarja, so Sindikat veterinarjev Slovenije, sindikat Glosa, sindikat carinikov, sindikat farmacevtov, sindikat slovenskih diplomatov, sindikat novinarjev, SDOS, VIR, Visokošolski sindikat Slovenije, sindikat SVAS, KNSS Neodvisnost, sindikat socialnih delavcev, Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija, Sindikat ministrstva za obrambo…

Glavna stavkovna zahteva je odprava vseh plačnih anomalij, za javne uslužbence do 26. plačnega razreda, ki so jim plačne anomalije deloma odpravili lani, zahtevajo dvig za dva dodatna plačna razreda, za zaposlene nad 26. plačnim razredom za tri do štiri plačne razrede višje, zahtevajo pa tudi odpravo vseh varčevalnih ukrepov iz zakona o uravnoteženju javnih financ (zlasti osemodstotno znižanje vrednosti plačnih razredov). »Če vlada to problematizira, to ne pomeni drugega, kot da je dogovor takrat sklepala v figo v žepu, bodisi se ni želela pogajati o tem bodisi je to želela prepustiti naslednji vladi,« je glede leta 2016 napovedane odprave posledic Zujfa dodal Počivavšek. Sindikati zahtevajo tudi plačilo stavke in zagotovitev sredstev delodajalcem za povečane stroške dela, s čimer ima naša vlada tradicionalne težave.

Po besedah Ane Jakopič ne gre za konflikt med javnim in zasebnim sektorjem, ampak za konflikt med kapitalom in delavstvom, ki ni občutilo gospodarske rasti, vlada pa je določenemu delu elit že oddelila del novoustvarjene pogače. »Ne morejo se plače direktorjev zvišati na račun stiskanja pri čistilkah,« je stališča še ponazorila Jakopičeva, prepričana, da bi ob tolikšnih dvigih plač za privilegirane morali zlahka najti sredstva tudi za delavstvo.

Za razliko od Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ki je za 14. februar tudi napovedal stavko, se oni zavzemajo za enotni plačni sistem in postavljajo zahteva za vse delavce javnem sektorja, ne predvsem za učitelje osnovnega in srednjega šolstva. Stavka bo uradno sicer napovedana 12. januarja, je še pojasnila, na dan enodnevne stavke, 24. januarja, pa pet minut čez poldne pripravljajo tudi protestni shod pred vladnim poslopjem v Ljubljani. Glede na obseg stavkovne podpore med sindikati gre za splošno stavko, je še prepričana Jakopičeva.

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je ob novoletnih čestitkah in željah po le osemurnem delavniku, dostojnih plačah, čim manj prekarnem delu, zmernih migracijah in 13. plači izrazila podporo napovedani stavki ter poudarila, da je z dvigom plač vodilnim duh ušel iz steklenice. »Socialni dialog je težko vzpostaviti in zelo lahko uničiti«, je spomnila in se zavzela za dvig delavskih plač tudi v zasebnem sektorju (uvodoma je izpostavila številne sindikalne pobude na tem področju v zadnjih mesecih), saj se gospodarska rast ne pozna pri plačah zaposlenih ne v javnem ne v zasebnem sektorju.

Spodaj so pripeti pomembnejši poudarki z novinarske konference.

Poročilo z novinarske konference ZSSS in Pergama o prihajajoči stavki v javnem sektorju, 3. 1. 2018