Stavka operaterjev na številki 112 stopila v drugo leto

17. 3. 2025

Operaterji na številki 112 so 19. februarja lani začeli stavko, ki poteka v Centru za obveščanje in vseh 13 regijskih centrih. Kljub prenovi plačnega sistema, s katero so njihova delovna mesta po novem opredeljena kot delovna mesta dispečerjev v centrih za obveščanje, še vedno niso obravnavani enako kot dispečerji v zdravstvu in gasilstvu.

Na številko 112 se lahko 24 ur na dan in vse dni v letu obrne vsakdo, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev in policije, gorskih ali jamarskih reševalcev ter drugih reševalnih in intervencijskih služb. Nanjo lahko posameznik kadarkoli brezplačno pokliče v katerikoli državi EU. »Smo vstopna točka in začetek vsake intervencije zaščite in reševanja,« je za STA dejal vodja regijskega centra za obveščanje v Ljubljani ter vodja stavkovnega odbora dispečerjev trinajstih regijskih centov za obveščanje ter Centra za obveščanje Republike Slovenije Tilen Cestnik. »Mi smo prvi pri klicu, in  če ga bomo slabo obdelali, je lahko cela intervencija nevarna,« je poudaril. Še nedolgo so po njegovih besedah opravljali dispečersko službo tudi za zdravstvo in prevezovali klice urgentnim službam oziroma izvajalcem nujne medicinske pomoči v okviru zdravstvenih domov. To nalogo je nato prevzela dispečerska služba centra v Ljubljani in Mariboru.

Zaposleni v centrih za obveščanje stavkajo od 19. februarja 2024. Sprejemanje klicev v sili ves čas poteka nemoteno, ne sporočajo pa več podatkov o naravnih nesrečah, nesrečah v prometu, požarih, eksplozijah, onesnaženju in drugih intervencijah. Na ta način so stavko novembra lani dodatno zaostrili. V dopisu, ki ga je Sindikat ministrstva za obrambo poslal predsedniku vlade Roberta Goloba, so zapisali: »Do podpisa stavkovnega sporazuma bo grafični prikaz trenutnih dogodkov (javni zemljevid aplikacije SPIN) ostal prazen, prav tako bodo ostali prazni tudi izdani informativni bilteni Centra za obveščanje Republike Slovenije (12-urni in dnevni bilten). Ves čas stavke smo delovali odgovorno in zagotovili, da občani naše stavke niso občutili. Osnovne naloge smo vedno opravljali korektno, a zdaj smo prisiljeni v dodatne ukrepe, ker naše stavke vlada očitno ne jemlje dovolj resno.«

Zahtevajo izenačitev z drugimi dispečerji

Njihove zahteve, da se plače izenačijo z drugimi dispečerji (nujne medicinske pomoči in gasilcev), niso bile uslišane v prenovljenem plačnem sistemu. Izhodiščni plačni razred za zgoraj omenjene je določen tri plačne razrede višje kot za dispečerje v centrih za obveščanje z enako, srednješolsko stopnjo izobrazbe; prvi so namreč uvrščeni v 13. izhodiščni plačni razred, medtem ko je dispečer v centru za obveščanje v desetem, je za STA opozoril predsednik Sindikata ministrstva za obrambo (SMO) Marjan Lah. Naloge, ki jih v dispečerski službi zdravstva opravlja dispečer s peto stopnjo izobrazbe, pa so zelo podobne tistim, ki jih v centru za obveščanje opravlja dispečer V, dodaja Cestnik: »Spekter nalog v centrih za obveščanje je mnogo širši kot pri katerem koli drugem dispečerju v zdravstvu ali gasilstvu.« Ljudje se nanje obračajo v zelo različnih razmerah, ko potrebujejo pomoč, pri čemer lahko gre za nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, policije, gorskih ali jamarskih reševalcev ter drugih reševalnih in intervencijskih služb.

V okviru uprave za zaščito in reševanje deluje 13 regijskih centrov za obveščanje, ki zagotavljajo stalno dežurstvo. V centrih je po podatkih ministrstva za obrambo zaposlenih 132 operaterk in operaterjev (brez vodij centrov, ki delo opravljajo na uradniškem delovnem mestu višji svetovalec), večina jih je na delovnem mestu dispečer V. Lani so na številko 112 po podatkih uprave prejeli 596.783 klicev. Poleg ljubljanskega (144.798) sta največ klicev na pomoč prejeli mariborski (71.209) in celjski (70.164) regijski center. Posamezni regijski center v izrednih primerih lahko prejme tudi po sto klicev v eni uri.

Večkrat sta Sindikat ministrstva za obrambo in stavkovni odbor opozorila, da vlada kljub sklepom, sprejetim že februarja in marca 2024, več mesecev sploh ni začela ločenih pogajanj o uvrstitvi delovnih mest približno 140 zaposlenih v ustrezne plačne razrede. Dispečer začetnik v centru za obveščanje je sedaj po novi plačni lestvici uvrščen v 10. plačni razred. »Vlada nas še zmeraj ne obravnava enakovredno dispečerjem gasilcev in nujne medicinske pomoči, ki so uvrščeni najmanj v 13. plačni razred nove plačne lestvice,« je odločen Lah. Cestnik pa si med drugim želi, da bi operaterje 112, ki delajo na tem delovnem mestu vsaj pet let, uvrstili v višji razred ne glede na stopnjo izobrazbe.

Vlada je sicer konec lanskega leta imenovala pogajalsko skupino za pripravo kolektivne pogodbe obrambe, zaščite in reševanja, kar je bila ena izmed enajstih stavkovnih zahtev. »Že samo s podpisom te kolektivne pogodbe bi bilo mogoče razrešiti večino preostalih zahtev stavkajočih, v procesu pogajanj pa zagotoviti bolj ugodne pravice za zaposlene na ministrstvu za obrambo,« je še povedal predsednik SMO.

Miha Poredoš

Delavska enotnost

Ta prispevek je bil najprej objavljen v peti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod prve letošnje redne številke (13. 3. 2025) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!