Spremembe pokojninsko-invalidske zakonodaje – nekaj glavnih poudarkov
10. 4. 2025
Socialni partnerji so prejšnji teden najprej prestavljali podpis dogovora k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, potem pa ga sredi tedna vendarle podpisali. S tem so naredili prosto pot zakonodajnim spremembam.
Vlada, delodajalci in sindikati so se s podpisom dogovora zavezali k spoštovanju vsebine in nadaljnjih postopkov obravnave dogovorjenih sprememb, ki zaradi tega, ker ni bila spremenjena vsaj tretjina členov, nimajo uradne narave reform, ampak zgolj sprememb in dopolnitev.
Da niti do podpisa dogovora, še manj pa do vsebine zakonodajnih sprememb ni prišlo enostavno in gladko, priča podatek, da se je pogajalska skupina ekonomsko-socialnega sveta, ki je bila oblikovana sredi januarja 2023, sestala na kar 21 pogajalskih srečanjih. Julija 2024, ko je bila sprejeta deklaracija vlade in socialnih partnerjev o socialnem dialogu, se je ta pravzaprav šele dobro začel. Omenjena pogajalska skupina se je potem sestajala med 20. septembrom lani in 24. marcem letos in zakon najprej obravnavala po sklopih, šele čisto na koncu tudi po členih.
Čeprav ne gre enačiti podpisa dogovora s samimi spremembami zakona, saj dogovor vsebuje še zaveze za nadaljnje korake in prinaša pakt o nenapadanju te reforme, vendarle lahko že govorimo o tem, kar dogovorjene zakonodajne spremembe prinašajo, saj ni pričakovati velikih premikov krhkega kompromisa.
Sama zakonodajna pot sicer ima še nekaj postaj; prva je kratka javna razprava, ki bo potekala do 21. aprila. O predlogih in dopolnitvah, ki jih bo prinesla in bi jih kazalo upoštevati, mora vlada poiskati soglasje tako sindikatov kot delodajalcev. Potem sledi obravnava novele in njen sprejem v državnem zboru. Novela naj bi začela veljati s 1. januarjem 2026, razen zimskega dodatka oziroma božičnice za upokojence, ki naj bi jo dobili že letos z novembrsko pokojnino. Ta bo letos znašala 150 evrov in se bo postopoma, po 20 evrov na leto, do leta 2035 zvišala na 250 evrov. Za posamezna določila pa so določena prehodna obdobja do leta 2035, pri formuli za usklajevanje celo do leta 2040.
Zvišanje starosti in odmernega odstotka
Načeloma ostaja za upokojitev dovolj 40 let delovne dobe, a ne nujno za vse. Treba je poznati tudi podrobnosti, ki jih predstavljamo v tabelah; v njih je tudi več o odmernem odstotku, ki se počasi zvišuje, in referenčnem obdobju, ki se spreminja.
Pomemben napredek je prav na pobudo ZSSS v noveli tudi pri invalidskih in vdovskih pokojninah. Izvršni sekretar ZSSS in vodja njene pogajalske skupine Andrej Zorko je poudaril, da je napredek na področju invalidskih pokojnin zelo pomemben, isto velja tudi za spremembe, ki zadevajo varstveni dodatek: »Sprememba in odprava starosti za dodelitev varstvenega dodatka, odprava izjave o preživljanju otrok in dejstvo, da ne bo treba več vsakih šest oziroma dvanajst mesecev obnavljati te vloge, ampak bo dovolj samo ena na začetku, to so stvari, ki bodo po mojem prepričanju zadele več deset tisoč upokojencev. Marsikateremu upokojencu in upokojenki pa bo to olajšalo dostop do varstvenega dodatka.« Ta bo torej postal letna pravica, ki se podaljšuje po uradni dolžnosti, kot na primer otroški dodatek.
Pri invalidskem zavarovanju gredo spremembe v smeri krepitve poklicne rehabilitacije ter zvišanja invalidskih pokojnin (zvišanje najnižje pokojninske osnove in odmere za pokojnino) in nadomestil. Višje bodo tudi vdovske pokojnine. Na predlog ZSSS se bo to zgodilo že leta 2026.
Na izredni seji predsedstva ZSSS 27. marca je bil govor samo o tem zakonu in dogovoru socialnih partnerjev; o tem so potem, ko je bilo znano končno besedilo, članice in člani predsedstva glasovali na dopisni seji. Bogata razprava je pokazala, da je bilo zlasti čutiti nezadovoljstvo s tem, da je politika popustila delodajalcem in skupaj z njimi preglasovala sindikalno stran pri tem, da bi delodajalci plačevali v pokojninsko blagajno več. O tem smo veliko slišali tudi ob podpisu dogovora, saj je to po eni strani zamujena priložnost, da bi delodajalci dokazali svojo širšo zavezo družbene odgovornosti, delavkam in delavcem pa z izenačitvijo prispevne stopnje, na primer nekje na sredi med obema odstotkoma, privoščili nekaj višje neto plače. Kot je ob podpisu dejala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, so sindikati na to nepovečevanje prispevne stopnje za delodajalce na koncu pristali »s stisnjenimi zobmi«.
M. M.
Spremembe pokojninsko-invalidske zakonodaje
Delimo nekaj poudarkov:
Nalagam ...