Spominjaj se mrtvih in bori za žive – ZSSS ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu in svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

28. 4. 2021

28. april je mednarodni dan spomina, žalovanja in akcije za delavke in delavce, ki so bili v preteklem letu ubiti, invalidizirani, poškodovani ali so poklicno oboleli na svojem delovnem mestu. Geslo 28. aprila je: »Spominjaj se mrtvih, bori se za žive!«

Žalujemo za vsemi v letu 2020 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter njihovim družinam in sodelavcem izrekamo sožalje!

ZSSS in Evropska konfederacija sindikata delavkam in delavcem ob 28. aprilu sporočata: »Varnost in zdravje pri delu sta vaša pravica!«

ZSSS od leta 2003 na 28. april objavi uradno statistiko o varnosti in zdravju pri delu v preteklem letu, oceni razmere in pozove odgovorne k ukrepanju za zaščito poklicnega zdravja delavk in delavcev. V letu 2020 je bilo v Sloveniji po podatkih inšpektorata za delo sedemnajst smrtnih nezgod pri delu. Ni pa realnega uradnega podatka o tem, koliko ljudi je umrlo zaradi posledic poklicnih bolezni. Po ocenah na podlagi mednarodnih primerjav pa v naši državi samo zaradi poklicnega raka letno umre 400 ljudi.

Sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu imamo pomembno vlogo v sistemu varnosti in zdravja pri delu. Vsakdo, ki dela ter mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj zato včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu izvoljen delavski zaupnik. Sindikat lahko doseže volitve delavskega zaupnika in to, da ga delodajalec upošteva.

Sporočila ZSSS ob mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja

  • Medicina dela naj postane javna služba: Pandemija novega koronavirusa je razkrila, da so tudi za Slovenijo upravičeni pozivi Mednarodne organizacije dela (ILO) ob 28. aprilu 2021, da je treba nacionalne sisteme varnosti in zdravja pri delu krepiti, da bodo odporni v času krize. Medicina dela mora v Sloveniji tržiti svoje storitve in je zato finančno odvisna od delodajalcev. Predsedstvo ZSSS je 29. maja 2020 ugotovilo, da medicina dela v prvem valu epidemije ni zadovoljila potreb in pričakovanj in zato zahtevalo sistemsko prenovo medicine dela, ki naj postane javna služba;
  • Varnost in zdravje pri delu na daljavo: V letu 2020 so se zaradi epidemije množično uveljavile nove oblike dela, kakršne so delo na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, delo prek spletnih platform in podobno. Zaradi dela na daljavo se je izbrisala meja med delovnim in zasebnim časom zaposlenih. Nove oblike dela zahtevajo novo opredelitev odgovornosti delodajalca za zagotavljanje varnega in zdravega dela na daljavo in pravico delavk ter delavca do odklopa, in sicer za omejitev trajanja delovnega časa na osem ur dnevno;
  • Digitalizirano zbiranje podatkov o varnosti in zdravju pri delu na nacionalni ravni: Podatki o fizikalnih, kemičnih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah na delovnih mestih in rezultati preventivnih zdravstvenih pregledov so še vedno nedostopni v arhivih delodajalcev ter njihovih izvajalcev medicine dela. Državni organi, pristojni za sistem varnosti in zdravja pri delu, zato nimajo zadostnega vpogleda v stanje pri delodajalcih in s tem za pravočasno ukrepanje in pripravo predpisov za zaščito zdravja zaposlenih. Za učinkovito politiko varnosti in zdravja pri delu mora država na nacionalni ravni vzpostaviti digitalizirano zbiranje nabora podatkov o obremenitvah na delovnih mestih in o anonimizirani statistiki preventivnih zdravstvenih pregledov;
  • Ministra za zdravje in za delo naj končno sprejmeta pravilnik o poklicnih boleznih: V letu 2021 beležimo okroglih trideset let, odkar v Sloveniji nimamo predpisa oziroma pravilnika, ki bi določal pravno veljaven postopek verifikacije poklicnih bolezni. Kljub ratificiranim konvencijam ILO so zato kršene pravice poklicno obolelih delavk in delavcev. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni. Za sprejem pravilnika o poklicnih boleznih sta pristojna minister za zdravje in minister za delo. Pozivamo ju, naj v letu 2021 po izvedenem socialnem dialogu v okviru ekonomsko-socialnega sveta končno sprejmeta pravilnik o poklicnih boleznih.

Izbor uradne statistike o poškodbah pri delu in poklicnih boleznih v letu 2020

Epidemija novega koronavirusa je lansko leto v razmerah, ko je eden od treh delal od doma in ko je bila na drugih delovnih mestih potrebna posebna previdnost, jasno razkrila pomen varnosti in zdravja pri delu za življenje in smrt. Zaradi bolezni covid-19 je v Evropski uniji v letu 2020 namreč umrlo 530 tisoč ljudi in nešteto se jih je okužilo na delovnem mestu. V preteklem letu pa je v EU zaradi poklicnega raka ter drugih poklicnih bolezni in nezgod pri delu umrlo prek 100 tisoč ljudi.

In kako je bilo v letu 2020 v Sloveniji? Zahvaljujemo se pristojnim državnim organom in institucijam socialnih zavarovanj, ki so nam posredovali svojo statistiko in odgovore za leto 2020. Na tej povezavi navajamo več povzetkov.

 

Share