Spol opazimo pred poklicem – O plačni vrzeli med spoloma

14. 4. 2025

Pravica do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti ne glede na spol je splošno sprejet mednarodni standard in eno temeljnih načel v Evropski uniji, ki pa se v praksi ne uresničuje sorazmerno. Leta 2023 sprejeta Direktiva o preglednosti plačil državam članicam nalaga vzpostavitev preglednega sistema, ki bo omogočal odpravljanje plačne vrzeli med spoloma. V Sloveniji se bo ta pilotno začela ugotavljati v prihodnjem letu, saj mora biti direktiva v naš pravni red prenesena do začetka junija 2026.

Ne glede na to, da je pravica do enakega plačila za enako delo pravno zagotovljena že več kot 70 let, se je uresničevanje tega načela v praksi pokazalo kot ključni izziv v vseh državah Evropske unije. Glavna razloga, ki upočasnjujeta zmanjševanje razlik v plačah med spoloma, sta nepreglednost plačil in nedostopnost do informacij, ki bi omogočale primerjavo med posamezniki in posameznicami, ki opravljajo enako ali enakovredno delo. Evropska komisija je zato decembra 2023 sprejela Direktivo o preglednosti plačil, ki državam članicam nalaga implementacijo v nacionalne zakonodaje. Slovenija se je tega najprej lotila z raziskovalnim projektom S transparentnostjo do enakosti plačil po spolu na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Glavni namen in cilj raziskovalnega projekta, ki so ga izvajali na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov, je bil ugotoviti, na kakšen način bi lahko povečali transparentnost plačil in zmanjšali plačne vrzeli med spoloma v Sloveniji. Raziskovalke in raziskovalci so ugotovili, da bi šele ob jasno ugotovljenih razlikah v plačilih med spoloma za enako ali enakovredno delo institucionalni akterji s socialnim dialogom lahko dosegli postopno uveljavitev spolno nevtralnih plačnih struktur oziroma enakovrednega plačila ne glede na spol. Zmanjšanje plačne vrzeli ne bi izboljšalo samo ekonomske enakopravnosti, temveč tudi skrbstveno, saj bi dvig plačila zaposlenih v nujnih, a feminiziranih skrbstvenih poklicih poskrbel za večjo enakost med spoloma.

Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so zato raziskovalke predlagale vzpostavitev posebne delovne skupine, ki bi skrbela za lažjo implementacijo direktive v nacionalno zakonodajo v skladu s posebnim akcijskim načrtom.

Pilotni projekt podpore pri izvajanju preglednosti plačil – PAY DAY

Ministrstvo za delo je sledilo priporočilom in decembra lani zagnalo pilotni projekt »PAY DAY – Podpora pri izvajanju Direktive o preglednosti plačil«, v okviru katerega želijo postopoma odpraviti zavestno ali nezavedno pristranskost pri plačilu, ki pogosto vodi do podcenjevanja dela, ki ga opravljajo zlasti ženske, ter izboljšati transparentnost plačil. V ta namen vzpostavljajo brezplačno spletno informacijsko orodje za ugotavljanje razlik v plačilu med spoloma, imenovano GPG-IT. Kot je pojasnila vodja sektorja za enake možnosti na ministrstvu za delo Helena Valas, aplikacijo pripravljajo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Listino raznolikosti Slovenije ter podjetjem Revelo, odcepljenim podjetjem Univerze v Ljubljani.

V prihodnjem letu pa želijo pridobiti delavske in delodajalske organizacije ter kadrovike, ki bi prostovoljno sodelovali pri usposabljanjih, na podlagi katerih bodo pripravili smernice ter metodologijo za določanje spolno nevtralnih sistemov ocenjevanja delovnih mest ter oblikovali nacionalno kampanjo ozaveščanja javnosti. »Projektne dejavnosti smo zastavili na način, da bodo nosilnemu organu, ministrstvu za delo, pomagale k uspešni implementaciji direktive ter hkrati informirale ciljne delodajalce, sindikate in zaposlene o plačni vrzeli med spoloma, spolno nevtralnih sistemih ocenjevanja in načelu enakega plačila za delo enake vrednosti,« je dejala Valas.

Anketa, ki so jo za Ekonomsko fakulteto na vzorcu zaposlenih iz javnega in zasebnega sektorja marca letos izvedli v podjetju Valicon, je pokazala, da jih večina podpira preglednost plač, natančneje, kriterijev in plačnih razponov, predvsem si želijo informacije o povprečnem plačilu po spolu za vse kategorije delavcev, ki opravljajo delo enake vrednosti. Večina bi jih tudi podprla obvezno navajanje začetnih plač oziroma razponov v razpisih za delo ter javno poročanje o plačilni vrzeli za večja podjetja.

Kakšne so prednosti preglednosti plačil?

Za Slovenijo so tako kot še za mnoge druge evropske države značilni nepregledni plačni sistemi, v katerih so razlike v plačilu med spoloma prikrite. Mnoge delavke se ne zavedajo, da so neenako obravnavane oziroma diskriminirane, tistim, ki to vedo, pa je pogosto nelagodno. Takšni sistemi tudi onemogočajo pridobivanje potrebnih podatkov za dokazovanje plačne neenakosti. Če je glavni motivator zaposlenih visoka plača v določenem poklicu ali dejavnosti, na podlagi katere se posameznice in posamezniki odločajo zanje, hitro pride do neenakomerne in neučinkovite razporeditve delavk in delavcev po podjetjih in poklicih, kar dolgoročno zmanjšuje produktivnost in povzroča izgubo dohodka vsem prebivalcem.

Prakse iz tujine so pokazale, da odprava plačne neenakosti povečuje zadovoljstvo delavk, njihovo zavzetost, produktivnost in pripadnost podjetju. Ohranjanje plačnih vrzeli pa zmanjšuje razpoložljive dohodke žensk v času zaposlitve in po upokojitvi, povečuje stopnjo tveganja revščine, zmanjšuje prihodke države, povpraševanje itd. Eurostat ocenjuje, da zaradi plačnih vrzeli med spoloma evropsko gospodarstvo letno izgubi okoli deset odstotkov bruto domačega proizvoda, v letu 2023 je izgubilo skupaj 390 milijonov evrov. Plačna vrzel na ravni Evropske unije trenutno znaša 13 odstotkov v korist moških, v Sloveniji pa kar 19 odstotkov. To pomeni, da moški v povprečju prejemamo za petino boljše plače kot ženske.

Poročanje delodajalcev o svoji organizaciji

Delodajalci bodo morali v svojih poročilih predložiti informacije o plačilni vrzeli na podlagi spola za redno delo, kot tudi za dopolnilna ali spremenljiva dela, ki niso del redne plače (božičnice, dodatki, nadomestila, nagrade, provizije, stimulacije), vrzel med medianama plačil na podlagi spola za redno delo ter dopolnilna ali spremenljiva dela, delež žensk in moških, ki prejemajo dopolnilne ali spremenljive dele, razmerje med ženskami in moškimi v vsakem kvartilnem plačilnem razredu ter plačilno vrzel na podlagi spola med delavci po kategorijah, razčlenjeno po običajni osnovni plači in dopolnilnih ali spremenljivih delih.

Kaj določa direktiva o preglednosti plačil?

Evropska komisija je direktivo št. 2023/970 sprejela maja, veljati pa je začela junija lani. Države članice Evropske unije imajo čas do 7. junija 2026, da nacionalno zakonodajo in druge predpise uskladijo z direktivo. V treh letih morajo Evropski komisiji posredovati tudi oceno, kakšne učinke bo imela spremenjena zakonodaja na delavce in delodajalce, ki zaposlujejo več kot 100 in manj kot 250 delavcev.

Do 7. junija 2027 morajo delodajalci s 150–250 zaposlenimi pripraviti informacije o plačilni vrzeli med spoloma v njihovem podjetju v preteklem letu, nato pa te podatke posredovati Evropski komisiji vsaka tri leta.  Enako velja za delodajalce z več kot 250 zaposlenimi, le da morajo ti podatke posredovati vsako leto. Delodajalci s 100–150 zaposlenimi pa bodo morali informacije o plačilni vrzeli Evropski komisiji prvič posredovati do 7. junija 2031, nato pa vsaka tri leta.

Podatki za leto 2026 bodo prvi natančni podatki o plačilni vrzeli v državah Evropske unije, ki jih bo evropski statistični urad v enoviti obliki objavil leta 2028. Delodajalci bodo morali v sodelovanju s svojimi predstavniki delavcev izvesti skupno oceno plačil le, kadar bodo izpolnjeni vsi trije pogoji: kadar bo iz poročanja o plačilih je razvidna najmanj 5-odstotna razlika med povprečnimi ravnmi plačil za ženske in moške v kateri koli kategoriji delavcev; delodajalec take razlike v povprečnih ravneh plačil ni upravičil na podlagi objektivnih, spolno nevtralnih meril; v šestih mesecih od datuma predložitve poročila o plačilih ni popravil take neupravičene razlike v povprečni ravni plačil.

Glavni cilji direktive o preglednosti plačil

Evropska komisija želi z direktivo opolnomočiti zaposlene, da bodo uveljavljali svojo pravico do enakega plačila, z nizom zavezujočih ukrepov za preglednost plačil, tako pred zaposlitvijo kot po njej. Delodajalci bodo morali iskalce zaposlitve obvestiti o začetni plači ali razponu plačila za oglaševano delovno mesto, bodisi v obvestilu o prostem delovnem mestu bodisi pred razgovorom, prav tako kandidatov ne bodo smeli vprašati o njihovih plačilih v prejšnjih delovnih razmerjih. Obenem bodo delavci od svojih delodajalcev lahko pridobili informacije o povprečnih ravneh plačil, razčlenjenih po spolu za vse, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ter o merilih za določanje plače in poklicnega napredovanja, ki bodo morala biti objektivna in nevtralna glede na spol.

Kaj pa manjša in srednje velika podjetja?

Na ministrstvu za delo pričakujejo, da bodo do konca letošnjega leta pripravili celovit zakonodajni predlog, pri čemer bodo po potrebi popravili tudi specifične dele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pri tem bodo »sledili minimalnim zahtevam direktive«, torej bodo imela zakonsko obveznost poročanja predvidoma le velika ter srednje velika podjetja z nad 100 zaposlenimi.

Vprašanje na katerega z ministrstva nismo dobili odgovora je, kako mislijo beležiti preglednost plačil v malih in srednje velikih podjetjih, ki zaposlujejo od 10 do 100 delavk oziroma skupaj slabo tretjino vseh delovno aktivnih ljudi v Sloveniji: v letu 2023 natančneje dobrih 275 tisoč delavk in delavcev. Plačilna neenakost je namreč prisotna tudi v takšnih podjetjih in smiselno bi jo bilo beležiti.

 

Največji izziv enotna metodologija ocenjevanja delovnih mest

Največji izziv, s katerim se trenutno soočajo raziskovalci z Ekonomske fakultete in podatkovni znanstveniki iz podjetja Revelo, je priprava enotne metodologije za izračun kazalnikov plačilne vrzeli, s pomočjo katere bo analiza v podjetjih sploh možna. Kot je na predstavitvi dejal vodja raziskovalcev dr. Robert Kaše, je trenutno zaradi velikega števila poslovnih subjektov najzahtevnejše prav oblikovanje primerljivih kategorij za različna delovna mesta. Čeprav naj bi orodje zagotavljalo relevantnost pridobljenih podatkov, pa nismo prejeli zadovoljivega odgovora, kaj se bo zgodilo, če bi podjetja namerno sporočala izkrivljene oziroma napačne podatke. Kot je pojasnila Helena Valas, bo sistem temeljil na moralni odgovornosti delodajalcev, pri čemer želijo na ministrstvu podjetjem pomagati razumeti in »nasloviti« plačilne razlike, orodje pa bo delodajalcem predvsem spodbuda za spremembe in ne breme. »Če bodo podatki napačni, bomo morali predvideti možnost pregleda rezultatov, načrtujemo tudi nekaj korakov, kako preprečiti, da do izkrivljanja podatkov sploh pride, o čemer pa trenutno še ne morem govoriti,« je zaključila Valas.

Miha Poredoš,
foto Angie J/Unsplash

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v sedmi letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod sedme letošnje redne številke (10. 4. 2025) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!