Sindikat poklicnega gasilstva dobil novega predsednika

14. 2. 2025

S polno podporo vseh delegatk in delegatov 9. skupščine Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS) sta bila za nov petletni mandat izvoljena za predsednika Novomeščan Aleš Sintič, za podpredsednika pa Silvo Kuntarič iz ljubljanske gasilske brigade. Izvolili so tudi petčlanski nadzorni odbor, pregledali pestro delo minulega mandata in si za naprej začrtali nove usmeritve.

Velika dvorana Doma sindikatov je bila v sredo, 29. januarja, polna, saj se je skupščine kljub sezoni gripe in prehlada udeležila večina delegatov. Med gosti so bili tudi nekdanji vodilni, tuji gostje in nekateri predstavniki sindikatov dejavnosti.

Pester mandat

Skupščina se je začela z delavsko himno in nadaljevala s kratkim in nazornim dokumentarnim filmom s protestov tega sindikata. Sprejemu poslovnika o delu skupščine in izvolitvi delovnih teles je sledil govor predsednika Tonija Drenika, ki je s tem zaključil svoj mandat. Ta se je, kot je povedal, hitro obrnil ter bil zanimiv in pester. Kot je priznal Drenik, so pot njegovemu delu tlakovali njegovi predhodniki, steber sindikata pa je generalni sekretar David Švarc. Ob svoji poslovitvi se je Drenik ozrl na dosežke in ugotovil, da so naredili veliko, tako da je ponosen, da je bil del te zgodbe, ter da dela tudi naprej ne bo zmanjkalo. Po njegovem ni dvoma, da bo tudi poslej sindikat v dobrih rokah in bo nadaljeval boj.

Za dobro delo in sodelovanje so se zahvalili tudi nekateri gosti skupščine. Damjan Nacini je prinesel pozdrave iz največjega gasilskega sindikata v Italiji CONAPO z več kot 7500 člani (vseh gasilcev je v Italiji 28 tisoč) in kot njegov regijski sekretar Furlanije – Julijske krajine poudaril pomen dobrega čezmejnega sodelovanja in podpore v akcijah. Novembra 2019 je SPGS sodeloval na njihovih demonstracijah v Rimu, prav zdaj pa se pogajajo o potrebnih financah za delovanje. Gasilci gredo delat vedno, ko je treba, morajo pa priti tudi domov, je bil jasen Nacini.

Mitja ŠuštarSindikata kulture in narave Slovenije – Glosa) je spomnil, zakaj je dobro biti član sindikata, in poudaril, da je SPGS največji po odstotku sindikaliziranosti v svoji dejavnosti. Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Renato Romič je k temu dodal dejstvo, da v gasilski dejavnosti zelo malo ljudi »pije na tuj račun«,  saj imajo zavidljiv odstotek včlanjenih. Povedal je tudi, da je njihov sindikat za bodočega predsednika ZSSS evidentiral Davida Švarca, saj Zveza potrebuje prenovo temeljev. Delo SPGS je po njegovem močno in energično, pomembna pa je tudi solidarnost.

Sandi Ogrizek, nekdaj dva mandata predsednik SPGS, je spomnil na delo nekdanje ekipe in sedanji čestital za dobro delo; še vedno pa se je tudi sam pripravljen udeležiti kakšnih protestov, je dodal. Eden od prejšnjih vodilnih v SPGS Bogdan Godnič je dejal, da gasilce vsi kličejo na pomoč, a že pet minut po njihovi intervenciji pozabijo na njihove tegobe, strese in potrebe. Po njegovih besedah so bili nekdaj časi za sindikalni boj težki, a tudi danes niso lahki. Tudi Leon Pilinger je ponosen na sindikat, ki ga je nekdaj vodil, spomnil pa je tudi na dolgotrajnost pogajanj in vztrajnost, ki je potrebna za dosežke.

Dosedanjemu predsedniku Toniju Dreniku, ki zaradi zdravstvenih težav ni ponovno kandidiral, so se zahvalili za njegovo delo. Foto M. P.

 

Obsežno in zgovorno poročilo

Čeprav je bilo poročilo o delu v mandatu 2020–2025 priloženo vsem h gradivu, je samo predstavitev njegove skrajšane različice trajala tri četrt ure. David Švarc je povzel najpomembnejše boje, aktivnosti in dosežke.

Eno najpomembnejših bitk bijejo za sklenitev normativnega dela kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva, s katero bi uredili vsa področja delovnih razmerij v tej dejavnosti. Podroben pregled kaže, da so, potem ko so konec leta 2019 dali svoj predlog za normativni del, počasi in mukoma napredovali v pogajanjih ne samo zaradi svojih trdnih in neomajnih pričakovanj, ampak tudi zato, ker so se vmes menjavale vlade, z njimi pa ministri in pogajalci. Do tega trenutka je bilo kar 38 pogajalski sej, odprti pa ostajata v resnici le še dve točki. Druga pomembna bitka je potekala za usklajevanje plač in uvrstitev gasilcev v plačne razrede, kjer so dosegli dvige, ki so si jih zadali, odprava nesorazmerij pa se je začela s 1. januarjem letos in se bo zaključila 31. decembra 2027.

Novo vodstvo bo nadaljevalo dobro začrtano sindikalno pot. Foto M. P.

 

SPGS vztraja tudi pri ustavni presoji zakona o gasilstvu, ki jo bo, potem ko je ustavno sodišče njihovo zahtevo prvič zavrglo, v teh dneh vložil še enkrat. Dali so tudi pobudo za uvrstitev posttravmatske stresne motnje na seznam poklicnih bolezni. Gasilci se namreč z njo srečujejo zaradi svojega dela, in ko se to zgodi, zaradi posledic ne morejo več opravljati svojega dela in prejmejo odpoved pogodbe o zaposlitvi iz naslova delovne nesposobnosti.

Poročilo obsega tudi pojasnilo, za kaj je šlo pri trinajstih novinarskih konferencah, ki jih je izvedel SPGS, in kakšne aktivnosti so potekale v podporo njihovim posameznim zaupnikom. Odmevne so bile tudi stavke, v katerih so sodelovali in jih organizirali, predvsem pa bučni protesti. Sindikalni boj so podpirali tudi pri drugih sindikatih doma in v tujini. Omenjeno je tudi področje izobraževanja, športno-družabna srečanja in pestro mednarodno sodelovanje. Tu naj omenimo le to, da je bil SPGS oktobra 2022 sprejet v Evropsko federacijo sindikatov javnega sektorja (Epsu), ki združuje osem milijonov članic in članov iz vse Evrope, med njimi prek 30 gasilskih sindikatov iz 26 držav.

Švarc je omenil tudi pomanjkanje aktivnosti ZSSS na ulicah v tem času in udeležbe na evropskih demonstracijah.

Podpora sklepom je bila enotna. Foto M. P.

Soglasna podpora

Volitve novega predsednika in novega-dosedanjega podpredsednika ter nadzornega odbora so pokazale enotnost SPGS. Aleš Sintič je svojo novo predsedniško vlogo začel s predstavitvijo programa SPGS. Med njihovimi jasnimi cilji  so uveljavitev normativnega in tarifnega dela kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva, nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo njihov položaj, zagotavljanje delovnih in življenjskih pogojev poklicnih gasilcev, njihove varnosti in zdravja pri delu ter humanizacije in ustreznega vrednotenja dela, varstva sindikalnih zaupnikov pri njihovem delu, povezovanje vseh poklicnih gasilcev v ta edini reprezentativni sindikat, razvijanje vzajemnosti in solidarnosti, informiranja in obveščanja, izobraževanja in usposabljanja, znotraj ZSSS pa uresničevanje skupnih ciljev in dogovorjenega programa. Še naprej bodo delovali tudi mednarodno.

Sintič se je zahvalil za izkazano zaupanje in povedal, da je »član tega ansambla« od leta 2008. Meni, da jim dela ne bo zmanjkalo, ponosen je na sindikat, ki sicer ni največji, je pa eden najbolje organiziranih. Novih zmag po njegovem ne bodo prinesle besede, ampak dejanja. Za zaupanje na volitvah se je zahvalil tudi Silvo Kuntarič. Poudaril je, da je SPGS v teh letih zrasel, da je sicer majhen, a siten. Po njegovem manjka podpora stanovskih organizacij in političnih botrov. Gasilstvo je kot del javnega sektorja »ujetnik« plačnega sistema, njihova kolektivna pogodba dejavnosti kot celota pa bo dobra, le še poskrbeti bo treba, da jo bodo delodajalci v zavodih »razumeli«.

Volilno komisijo je vodil Aleš Ferletič. Foto M. P.

 

David Švarc je povedal, da se bo tudi njegov tretji mandat generalnega sekretarja kmalu iztekel. Ta čas je v obilici dela minil hitro. Vse je lažje, če so povezani in aktivni. Sindikalni zaupniki na terenu so najpomembnejši, njihova vloga v povezovanju, informiranju in aktiviranju članstva je ključna. Ko gre za skupno dobro pa tudi za posamezne primere, je prav, da se odzovejo vsi, je poudaril in dodal znani izrek: »vsi za enega, eden za vse«. Glede svoje kandidature za predsednika ZSSS pa je dejal, da odločitev ni bila lahka in še ni dokončna. Kako ZSSS »peljati« drugače, se bo pogovoril s sindikati. SPGS zanj ni »druga izbira«, je dodal, gre pa za skupne višje cilje delavskega boja v državi.

Na koncu so prisluhnili pobudi Bogdana Godniča, naj SPGS pomaga uveljaviti pravice gasilcev, ki so sodelovali v vojni za osamosvojitev Slovenije. Na to je treba državo spomniti in urediti njihov status. Ta podpora bo dobrodošla, je dodal Ogrizek, a komu naj gredo te pravice, je treba urejati v posameznih enotah; v mariborski so to že uredili. Skupščina se je zaključila v dobrem vzdušju in z druženjem ob izmenjavi mnenj.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v tretji letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod prve letošnje redne številke (13. 2. 2025) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!

Share