SOPS za premišljeno odprtje obrtnih dejavnosti in za odpravo različnih anomalij v okviru sedmega protikoronskega paketa

3. 12. 2020

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije (SOPS) v najnovejšem javnem pozivu sporoča, da je prvi adventni korak odprava diskriminacija najslabše plačanih delavcev, obenem pa poziva k premišljenemu odprtju večine obrtnih dejavnosti. Njihov poziv objavljamo v nadaljevanju.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, ki predstavlja 145.000 delavcev v obrti in malem gospodarstvu poziva k takojšnjem premišljenem odprtju večine obrtnih dejavnosti:  “Predvsem pozivamo, da se odprejo frizerski in kozmetični saloni, zlatarji, cvetličarji, vrtnarji, avtopralnice, delno gostinci.”

Glede na trenutne epidemiološke razmere je jasno, da omenjene dejavnosti niso vplivale na porast okužb, dokler so delovale zakonito. Že dlje časa zaznavamo porast sive ekonomije na terenu, v smislu delovanja t. i. garažnih dejavnosti, pri katerih se varnostni ukrepi ne upoštevajo.

Zapisano gre v škodo delavcev, države in celotne regulirane dejavnosti omenjenega dela gospodarstva, sploh pa gre v škodo (javnega) zdravja.

Vlado pozivamo, da v okviru PKP7, za vse zaposlene, ki so delo opravljali na delovnih mestih v gospodarstvu, uvede krizni dodatek v enotnem neobdavčenem znesku 200 evrov, kot je veljalo v prvem valu. Ob tem opozarjamo, da če se predvidevajo dodatki za upokojence, ki v tej epidemiji finančno niso med najbolj prizadetimi, je toliko bolj smotrno in povsem upravičeno nagraditi dejansko delo, v gospodarstvu.

Delni ukrep subvencioniranja čakanja na delo doma vsaj v višini 60 odstotkov naj se podaljša do marca 2021, da se ublaži pritisk z odpuščanji in gospodarstvo dobi signal pomoči še za naslednje 3 mesece.

Dejavnostim, ki so po odloku vlade zaprte, naj se ukrep za subvencioniranje plač delavcev določi v višini 100 odstotkov v primeru, da predhodno ni prišlo do večjih odpuščanj (npr. 10 odstotkov vseh delavcev).

Predvsem pozivamo, da se v okviru PKP7 uzakoni še obveznost enakega dodatka za delo v kriznih razmerah za zaposlene v javnem in zasebnem sektorju; predvsem za izpostavljene poklice (čistilke v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, DSO-jih, za zaposlene v pralnicah perila, ki vsakodnevno rokujejo s kontaminiranim bolnišničnim perilom in so s tem dejansko izpostavljeni okužbam).

Dodatek v višini 65 odstotkov osnovne urne postavke naj velja za najbolj izpostavljene poklice v gospodarstvu, enako kot za javne uslužbence po KPJS. Ob tem ponovno opozarjamo, da problematiko čistilk v zasebnih čistilnih servisih.

Ob tem dodajamo še sledeče in v razmislek Vladi Republike Slovenije.

Izvirni greh nizkih plač v vseh dejavnostih zasebnega sektorja, ki so povezana z javnimi naročili, je v javnih razpisih, ki še vedno dajejo prednost najnižji ceni. Socialni vidik pri javnih naročilih je le redko kje prisoten. S tem dejansko javni zavodi povsod zakoličijo višino prejemkov delavcev, ki delajo na najnižje plačanih delovnih mestih v gospodarstvu. Večina plač se v teh dejavnostih giblje okrog minimalne plače.

Glede izplačila dodatkov ponovno poudarjamo, da je diskriminacija delavcev v gospodarstvu, razvidna predvsem v luči dodatkov, ki jih prejemajo delavci v zasebnem sektorju v primerjavi z javnim sektorjem. Ob tem sindikat ne problematizira višine dodatka zaposlenih v javnem sektorju, saj je dodatek v luči koronavirusnih razmer več kot upravičen.

Članstvo sindikata obrti in podjetništva je opozorilo, da dodatki za težje pogoje dela niso bili izplačani v večini primerov. Ob pregledu nekaj deset plačilnih list smo zadevo potrdili tudi pri sindikatu. Dokler ni zakonske obveze, delodajalci ne izplačujejo. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi delodajalci v internih aktih kar samoiniciativno določili 65-odstotni dodatek k plači, za težje pogoje dela.

Na terenu zaznavamo še eno očitno neskladje: samovoljnost odločanja delodajalcev v gospodarstvu glede izplačila dodatkov, in sicer zaradi odsotnosti enotne pravne podlage.

Zakaj bi bila čistilka v okviru zaposlitve pri xx zasebni gospodarski družbi upravičena do 200 evrov dodatka, medtem ko druga čistilka, ki ravno tako dela v bolnišnici, v okviru xy zasebne gospodarske družbe pa ne? Povsem nelogično in nekorektno do čistilk v drugi gospodarski družbi.

Glavni odbor Sindikata obrti in podjetništva Slovenije kot najvišji organ sindikata je v svojem pozivu zahteval takojšnjo obravnavo in odziv na omenjeno problematiko in to zahtevo velja ponoviti.

Glede na informacije, ki se pojavljajo v javnosti o dveh variantah minimalne plače, vlado, predvsem pa ministrstvo za delo sprašujemo, ali država s tem namerno spodbuja in odobrava izplačevanje minimalnih plač, ki so običajno izplačane ravno na delovnih mestih, ki so med epidemijo najbolj izpostavljena?

Najbolj izpostavljeni a najslabše plačani, brez dodatkov.

Glede na informacije, da se namerava po eni varianti celo subvencionirati (novo) minimalno plačo, gre sklepati, da se državi izplačevanje minimalne plače zdi sprejemljiva praksa, ki bo imela celo podporo državnega proračuna?

To pomeni, da bomo državljani nekako nehote spodbudili in sofinancirali najnižje plačana delovna mesta in nadaljevanje životarjenja najslabše plačanih.

V okviru zgornjih utemeljitev sindikata obrti, ki zastopa pridne roke zaposlenih v gospodarstvu, vztrajamo, naj se omenjene anomalije v okviru sprejemanja PKP7 odpravijo.

Diskriminacija delavcev v gospodarstvu je nedopustna. Odpravite jo.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije (SOPS)