Socialni dialog je bil za koalicijo zgolj alibi – Pogovor s predsednico ZSSS Lidijo Jerkič

4. 6. 2021

Odkar so sindikati izstopili iz pogajanj na ekonomsko-socialnem svetu (ESS) in podprli petkove proteste, so predstavniki oblasti o njih izrekli številne težke besede, celo laži. Nekatere so letele tudi na predsednico ZSSS Lidijo Jerkič. Z njo smo se pogovarjali o zadnjem letu vladavine aktualne koalicije, dogajanju na ESS in lažnih obtožbah, uperjenih zoper njo in sindikate, ki jih je med drugimi izrekla tudi oseba na najpomembnejši funkciji v državi.

Ta vlada je mandat prevzela v izjemno težavnih razmerah, v času največje globalne zdravstvene krize v zadnjem stoletju. Kako bi opisala to leto in sodelovanje z vlado?

Težko bi oporekali, da ni bilo veliko sestankov. Tej vladi gotovo lahko priznamo, da je zakonodajno hiperaktivna. Poleg vlade pogosto tudi koalicijski poslanci in drugi poslanci iz vrst opozicije v obravnavo pošiljajo vrsto zakonskih sprememb. Ker politično največ točk prinašajo rešitve, ki izboljšujejo prejemke državljanov, je zaradi večinoma političnih razlogov teh zakonov res veliko. Posledično je bil tudi ESS zasut s točkami, ne nujno najbolj produktivnimi.

Dogajanje je naposled pripeljalo do umika sindikatov iz ESS. Predsednik vlade je dejal, da razlogov za to ni bilo in da še nikoli ni bilo toliko socialnega dialoga. Kaj so glavni sindikalni očitki tej vladi?

Ključna težava za sindikalno stran je, da je mimo ESS šla tudi ključna zakonodaja, zato težko govorimo o zglednem socialnem dialogu. Vpogled v zapisnike sej ESS bi hitro pokazal, da je bila polovica časa namenjena opozorilom sindikalne strani, da vladna stran krši pravila o delovanju ESS, sprejeta je bila cela vrsta sklepov, v katerih je ugotovljeno, da so bila pravila kršena. Praktično vsi (z izjemo morda enega ali dveh) protikoronskih paketov (PKP-jev) so šli v sprejem mimo res vsebinskega dogovora na ESS, pri čemer smo v parlamentu vztrajno poslušali koalicijo, kako si za alibi jemlje socialni dialog. Ja, morda smo bili obveščeni, tekla so tudi pogajanja, vsaj do PKP5, a tudi kar je bilo dogovorjeno na pogajanjih, je bilo pogosto spremenjeno ali pa je v zakone prišla tematika, ki sploh ni bila predmet razprav.

Kaplja čez rob pa so bile, kot kaže, za sindikate spremembe sistemske zakonodaje?

Kot takšen primer navajam zakon o nacionalnem demografskem skladu. Če pojasnim na tem zadnjem konkretnem primeru. V skladu s Pravili ESS zakon nastaja tako, da se v njegovo pripravo vključijo socialni partnerji, ustanovi se pogajalska ali strokovna skupina, na ESS pa pride zakon, ki je v čim večji meri usklajen (ne nujno v celoti). Šele po obravnavi na ESS vlada v državni zbor (DZ) vloži predlog zakona. Vlada je ravnala tako, da je v DZ vložila zakon, nato pa ga je uvrstila na sejo ESS. V tej fazi socialni partnerji nimamo več nobenega vpliva. Čeprav je bila na ESS ustanovljena pogajalska skupina, smo tudi tu bili deležni podobne hladne prhe: lahko poslušamo, beležimo, spremenili pa ne bomo ničesar, ker je zakon usklajen. Kje je tu socialni dialog? Enostransko seznanjanje z vladnimi odločitvami socialnih partnerjev namreč nikakor ni socialni dialog.

»Moja plača za delo predsednice zveze je več kot polovico manjša od plače predsednika vlade in to velja tudi za vse sodelavce.« Lidija Jerkič o lažeh glede plače.

Predsednik vlade je v intervjuju na tretjem programu TV Slovenija navedel, da socialni dialog za časa prejšnje vlade leto in pol ni obstajal. To ravno ne drži?

Ne vem, od kod takšna trditev. Socialni dialog je bil prekinjen po izstopu delodajalcev zaradi predloga zakona, s katerim bi ukinili dodatno zdravstveno zavarovanje. Takratna pravila niso predvidevala, da morajo tudi opozicijski predlogi na ESS, kar je ta predlog bil. Dodatni argument je bila takrat še minimalna plača. Po mesecu dni in sestanku pri takratnem predsedniku vlade (Marjanu Šarcu, op. a.), ki je člane ESS pozval na pogovor, so bila pravila dopolnjena in sprejet protokol, ki je določil, kako ravnati v primerih, ko koalicija podpira opozicijske zakone. Tokrat se predsednik vlade ni niti potrudil, da bi povabil člane ESS na pogovor o tem, kako ohraniti ali celo izboljšati socialni dialog. Če pa je to morebiti storil po tviterju, naj samo povem, da ga ne spremljam.

Ker ima vlada težave z razumevanjem socialnega dialoga, velja omeniti, da v trenutku, ko tega ni več, nastopi socialni konflikt. Sindikati so se odločili, da podprejo protestnike na ulicah. Kaj so glavni razlogi za takšno odločitev?

V postavljenem vprašanju je že odgovor. Ves čas smo opažali, da stališča, ki jih zagovarjamo v pogajanjih in ki so usmerjena v zaščito in izboljšanje socialnega in materialnega stanja našega članstva, ostajajo za stenami ESS. V zadnjem letu, ko so seje tekle na daljavo, ni bilo več niti novinarskih konferenc po sejah, zapisniki ESS se ne objavljajo nikjer, stališča, posredovana naprej v parlament, pa so skopa, v obliki sklepov, ki običajno povedo le, da smo se s čim seznanili. Na drugi strani so bile razprave na sejah pogosto zlorabljene in označene za socialni dialog. Tako smo lahko slišali o obravnavi zakonodaje na ESS, o pretežno usklajenih stališčih, o strinjanju socialnih partnerjev ipd. Ko to povedo ministri ali koalicijski poslanci na seji odbora v DZ ali celo na seji DZ, nimamo nobenega mehanizma, da bi povedali, da smo bili naknadno seznanjeni z vsebino, da smo morda res uskladili nekaj, običajno manj pomembnih členov, da pa pri nobenem pomembnem vprašanju nismo uspeli spremeniti tega, kar je že bilo napisano. Dogajalo se je, da so spreminjali že usklajeno. Na primer stoodstotno nadomestilo za čas bolezni zaradi covida-19, ali obratno, brez razprave je v zadnjem trenutku v zakon prišla določba o možnosti enostranske odpovedi starejšim delavcem. Saj se spomnimo, kajne: po mnenju predsednika NSi najbolj razvojen ukrep celotne zakonodaje, ki je sedaj na ustavnem sodišču. Če torej ne moremo drugače, bomo svoja stališča razlagali na ulicah. Po svoje bo to pripomoglo tudi k širšemu razumevanju, kaj sploh zagovarjamo, kaj je ESS. Vlada do danes ni razumela vsebine socialnega dialoga. Ali pa ga je, pa nalašč dela ravno nasprotno. Tudi sindikati smo postali ena od skupin v tej državi, ki jo vlada pač ignorira, zato se čutimo v tem enaki z drugimi protestniki.

»Ko so šli v DZ brez socialnega dialoga neposredno trije za koalicijo, ki se ji mudi, ključni zakoni, smo razumeli, da za skupno mizo več ne bo šlo.« Lidija Jerkič o neobstoječem socialnem dialogu.

Predsednik vlade sindikatom očita tudi, da so iz nekih drugih časov, politično pristranski. Kako predsednica ZSSS komentira tovrstne očitke?

Ko želijo s prstom kazati na to, da so krivi drugi, uporabljajo stereotipe. Ta je eden od njih. Ne vem, iz česa izhaja, razen iz lastnega prepričanja. ZSSS ni politično pristranska in ni na takšen način politična. Naše edino vodilo so socialno ‒ ekonomski interesi našega članstva, njihovo boljše življenje. In ti interesi nimajo nobene barve.

Ko se začnejo vrstiti takšne obtožbe (vse, o katerih bova govorila v tem prispevku), se ne napada mene. Napada se sindikat, gibanje. Hočejo nas oslabiti, očrniti. Zdi se, da bodo rezultati obratni.

Si morda sama članica kakšne politične stranke?

Ne poznam članstva posameznih sindikalnih funkcionarjev v strankah, ker se o tem nismo nikoli pogovarjali in to tudi ni sindikalna tema. Sama nisem nikoli bila in tudi sedaj nisem član nobene stranke. Verjamem, da so bili pri preverjanju tega dejstva zelo natančni. Če bi karkoli našli, bi to že vsi slišali.

Na sindikate so leteli tudi očitki o nepripravljenosti na poganja. Kako jih komentiraš?

Naj ponovim: pripravljeni smo se bili pogovarjati in pogajati. Tudi ob vikendih in to smo tudi dokazali. Razumeli smo in razumemo težave trenutka in krize. Tudi sedaj pa razumemo, da nas ne mislijo več upoštevati, da smo del družbe, tako kot večina, katerih mnenje ni pomembno, in da se požvižgajo na pravila, ki v tej državi veljajo, tudi glede socialnega dialoga. Ko so šli v DZ brez socialnega dialoga neposredno trije za koalicijo, ki se ji mudi, ključni zakoni, smo razumeli, da za skupno mizo več ne bo šlo. Naj poudarim, zakoni, ki so šli v parlament, so ključni za koalicijo. To ni enako, kot da so ključni za vse ostale.

 

To bo še težje po obtožbah in lažeh. Predsednik vlade je namreč ZSSS označil za režimski sindikat, ki še ni razdelil sindikalnega premoženja. Plače sindikalnih funkcionarjev pa naj bi bile, kot je še zatrdil v svojem slogu, večje od njegove …

Težko razumem take izjave, predvsem pa so nevredne funkcije, ki jo opravlja. Za začetek, ZSSS je delavska organizacija, ki jo sestavljajo člani. Trditev, da je režimski sindikat, je za člane žaljiva, še posebej v tonu, kot je bilo omenjeno izrečeno, pri čemer seveda ni definirano, kaj režimski sindikat sploh je. Živeti v preteklosti je sicer mogoče, konstruktivno pa ni.

Prav v času njegove prve vlade je bil sprejet zakon, ki je takratno družbeno lastnino v posesti sindikatov razdelil med vseh sedem takrat obstoječih sindikalnih central. Ne vem torej, o čem govori ali o čem bi rad govoril. Verjamem, da se sam tega prav dobro spomni, torej je motiv njegovih sedanjih trditev res vprašljiv.

Kar pa se plač tiče, lahko povem za sebe in tiste, za katere vem, kakšne imajo. Moja plača za delo predsednice Zveze je več kot polovico manjša od njegove in to velja tudi za vse sodelavce. Z eno veliko razliko. Mi si naše plače moramo zagotoviti s članarino, on svojo dobiva iz proračuna, od vseh nas. In nima prav nobene pravice komentirati plač, h katerim čisto nič ne prispeva. Če bi bil plačan iz članstva SDS, bi jim glede na objavljene podatke v medijih za plače hitro zmanjkalo.

»Tudi sindikati smo postali ena od skupin, ki jo vlada ignorira.« Lidija Jerkič o sodelovanju s to vlado.

Očitki z desne strani letijo tudi na to, da sindikati protestirajo samo v času desnih vlad …

To seveda ne drži. Statistike potrjujejo, da so bili sindikati celo večkrat v protestih udeleženi pri bolj levo usmerjenih kot pri desnih vladah. Če aktualnega predsednika vlade morda še boli protest zaradi enotne davčne stopnje (ta je potekal za časa njegove prve vlade in velja za enega največjih protestov, op. a.), potem nam lahko stranke, ki so bližje levemu polu, še toliko bolj zamerijo referendumsko kampanjo, ki je sprožila odstop takratne Pahorjeve vlade (zaradi zavrnitve malega dela in pokojninske reforme na referendumih).

Pri sindikatih je bila v ospredju vedno vsebina in škodljive posledice, ki bi nastale zaradi dejanj različnih politik(ov), tudi zato, ker smo tovrstne napake že lahko videli v drugih državah. Tudi tokrat je enako. Najti izgovor je v politiki sicer priročno, ni pa resnično.

Predsednik vlade slovenskim sindikatom tudi očita, da so premalo evropski. Dejal je, da je na socialnem vrhu v Portu v začetku maja opazil, da so evropski sindikati mnogo bolj konstruktivni. ZSSS z evropskimi sindikati ves čas sodeluje in je članica Evropske konfederacije sindikatov (Etuc). Očitno pa ni videl, da je tam prav ob boku tem istim evropskim sindikatom sedela tudi predsednica ZSSS?

Pri tem raje razmišljam v smeri, da predsednik vlade ne more vsega vedeti. A vendar, del evropskih sindikatov, ki jih je pohvalil, je tudi ZSSS kot članica Etuca. Na isti konferenci sem bila članica delegacije Etuca, celo s pooblastilom, da potrdim zadnjo verzijo podpisane skupne izjave (med vladami, sindikati in delodajalci). V Portu si je verjetno moral vzeti čas in je zato slišal tudi kakšno sindikalno razpravo. Udeležen je bil tudi v eni od okroglih miz, žal pa na drugi kot jaz, ki sem poslušala madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana. Če bi si kdaj vzel čas in se pogovoril z domačimi sindikalnimi centralami, bi morda dobil podobno mnenje. Pa si ga ni. Tako ima mnenje, ki mu ga oblikujejo drugi, ali pač svoje, verjetno dobljeno iz … knjig (?).

Večkrat ponovljene laži o plači

Najvišji predstavniki oblasti so se na predsednico ZSSS Lidijo Jerkič spravili tudi na osebni ravni z lažmi o njeni plači, da bi jo tako očrnili v očeh javnosti. Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru za nacionalno televizijo dejal, da so plače sindikalnih funkcionarjev višje od njegove. Na isti televiziji je podobne laži ponovil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je dejal, da ne vidi razlogov za udeležbo predsednice ZSSS na protestih, saj je »skoraj 40 odstotkov bolje plačana od kateregakoli ministra slovenske vlade«. Podobne laži je širila tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki je na tviterju zapisala, da predsednica ZSSS zasluži 8400 evrov in da poleg tega dobi še dodatnih 1200 evrov v denarnico z delom v državnem svetu. »Naj povem, da se laži o plačah pojavijo v tistem trenutku, ko aktualna oblast potrebuje blatiti ljudi. Potem se seveda najdemo mi v položaju, ko moramo dokazovati, da ni tako. Moja plača kot predsednice ZSSS je približno 30 odstotkov tega, kar je navedla,« je za Slovenske novice napade pokomentirala Lidija Jerkič. Dodaja, da so njene plačilne liste vsakemu članu in članici na vpogled v njeni pisarni. Njen dohodek zaradi dela v državnem svetu je odvisen od aktivnosti, določen pa je z zakonom. Na podoben način so se pred tem spravili npr. tudi na za vlado motečega direktorja STA Bojana Veselinoviča in še druge moteče posameznike. Skorajda vsakdo, ki izraža kritiko proti vladi, se tako lahko hitro znajde pod neresničnimi obtožbami, s katerimi želijo utišati in diskreditirati kritične posameznike, kar bi jim omogočalo lažje vladanje in delovanje v skladu s svojimi ozkimi interesi, ki gredo pogosto proti interesom javnosti. »Glede na pse, ki so jih odvezali z verige, verjamem, da bo današnji članek imel nadaljevanje: o hobotnicah, javnih sredstvih in podobnem. Zdaj razumem obseg domišljije, ki človeku omogoči pisati knjige,« še dodaja Lidija Jerkič.

Sindikate podpirajo tudi v tujini. V zadnjih mesecih so slovenski sindikati od kolegov iz tujine dobili tudi več pisem podpore.

Sindikati smo o stanju socialnega dialoga v Sloveniji obvestili tako Evropsko komisijo kot evropske sindikalne organizacije. Zaskrbljeni nad stanjem so vsi, zlasti zato, ker je Slovenija do sedaj veljala na tem področju za zgled. Naj spomnim, da je v Evropi socialni dialog eden najpomembnejših stebrov. Dolgo smo tehtali, ali naj to storimo. Potem smo se odločili, da ne bomo več za vsako ceno branili lepega obraza države in lakirali stanja, ki ni dobro. Iz vseh institucij smo dobili pisma z izraženimi skrbmi in ponujeno pomočjo ter podporo. Kakšno ponujeno pomoč bomo tudi sprejeli.

Portugalsko predsedovanje Svetu EU je v prvem polletju v ospredje na že omenjenem majskem socialnem vrhu v Portu postavilo pomen socialnih politik. Uvodni govornik, portugalski premier António Costa, je dejal, da je šele pandemija razkrila ceno prekarnosti. Pri nas pa je državni zbor, kot da se nič ni zgodilo, sprejel vladni predlog, ki je pisan na kožo Uberju in bo še bolj prekariziral področje (taksi) storitev. Tudi tu bi lahko rekli, da smo precej oddaljeni od najnovejših evropskih standardov?

Ne le zakon »Uber«, kljub močnim protestom Sindikata delavcev prometa in zvez in sindikata taksistov, gre tudi vse drugo mimo dogovorov: kopičenje državnega (pa še kašnega) premoženja v rokah politikov, zapravljena prilika za pokojnine čez 15 do 20 let, »bogataška« kapica, davčne spremembe, podiranje pokojninskega in zdravstvenega sistema, spreminjanje socialne države … Vse je treba spremeniti nemudoma in takoj, v teh pol leta, ko je oblast še na dosegu roke. Tako vidimo to v sindikatih. In nihče od tistih, ki to delajo, se ne potrudi, da bi nam razložil, da nimamo prav. 

 

Kontrast med portugalskim predsedovanjem Svetu EU in slovenskim, ki sledi kmalu, ne bi mogel biti večji in bolj zgovoren. Ena vlada je organizirala evropski socialni vrh, druga pa ni niti zmožna konstruktivnega dialoga s sindikati. Ne gre torej pričakovati, da bi v ospredje vlada postavila pomen socialnih politik in sodelovanja z vsemi socialnimi partnerji?

Ah, seveda bo. Način pa že spremljamo. V prvi osebi ednine. Morda sem cinična, a seveda ne verjamem, da obstaja volja in način spremeniti ravnanje za 180 stopinj in to zgolj zaradi predsedovanja. Se bo že tudi Evropa navadila, da je pri nas to drugače, kajne?

Matej Klarič