Ponovno vzpostavljen socialni dialog
8. 7. 2024
Po skoraj letu dni nedelovanja ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so se socialni partnerji v petek, 28. junija, ponovno sestali na Gregorčičevi ulici v Ljubljani. Obravnavali so novi sveženj davčne zakonodaje, izhodišča zakona o zdravstveni dejavnosti, predloge sprememb zakona o evidentiranju delovnega časa ter pravilnika o premeščanju bremen.
Socialni partnerji so predhodno z vlado podpisali deklaracijo o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, ki naj bi zagotovila učinkovitejši dialog in hitrejše reševanje sporov. Pred letom so se iz ESS namreč umaknili delodajalci z besedami, da ne želijo sodelovati v pogovorih, kjer imajo zgolj vlogo statista. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je na novinarski konferenci po seji uvodoma poudaril, da so deklaracijo o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga danes podpisale vse organizacije v ESS, s tem pa so se po njegovih besedah vse strani zavezale k vrnitvi socialnega dialoga in spoštovanju pravil ESS. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je pred začetkom seje poudarila, da deklaracija pomeni izboljšanje socialnega dialoga, najpomembnejša novost pa se ji zdi mehanizem reševanja sporov socialnih partnerjev. »Namreč ocena, kdaj kdo krši socialni dialog in pravila, je zelo raztegljiva in si jo lahko včasih vsak razlaga po svoje. Zato je prav, da vsaj osnovne elemente opredelimo in nam bo šlo lažje, da se potem ne ukvarjamo s tem, ali izstopamo ali vstopamo, ampak da delujemo naprej, težave pa se reši na način pomirjanja,« je še dodala. Predstavniki delodajalskih organizacij pa so izpostavili, da jim je najpomembnejša zaveza vlade, da ne bo mimo ESS sprejemala ali predlagala v sprejetje predpisov, ki sodijo v temeljna ekonomska in socialna področja, ki v skladu s pravili delovanja ESS sodijo v obravnavo na sejah sveta. Vlada se je zavezala tudi, da bo vsa gradiva za obravnavo posredovala pravočasno, kot to določajo pravila. Socialni partnerji so se nato posvetili vsebinskim vprašanjem – ukrepom in zakonodajnim predlogom v zdravstvu, predlogom davčnih sprememb in sprememb zakona o evidencah delovnega časa; na pobudo delodajalcev pa so obravnavali tudi spremembe pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki bodo začele veljati 1. avgusta.
Zakon o pozabi bi odpravil diskriminacijo rakavih bolnikov
Na področju zdravstva so obravnavali izhodišča za pripravo zakona o kakovosti, zakona o pravici do pozabe in novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Kot je povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, so se strinjali, da so usmeritve glede treh zakonov dobre. Ob tem je Martina Vuk, predstavnica Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), izpostavila, da se zdi sindikatom ključno, da bosta plačna in zdravstvena zakonodaja, ki predvideva tudi nagrajevanje tistih timov v zdravstvu, ki bodo nadobremenjeni, usklajeni. »Da se nam ne bo zgodilo, da bomo ukrepe za spodbudo uzakonili, hkrati pa bomo pozabili ali pa nam ne bo uspelo razmejiti pretakanja denarja iz javnega v zasebno in tudi pretakanje samih izvajalcev.« V KSJS so pozdravili tudi predlog zakona o pozabi, ki predvideva, da bi bili tisti, ki so oboleli, denimo za rakom, predvidoma deset let po ozdravitvi ponovno postavljeni v enakovreden položaj z vsemi drugimi, ko gre za sklepanje zavarovanj in najemanje potrošniških oziroma stanovanjskih kreditov. »Sindikati podpiramo ločitev javnega in zasebnega zdravstva, ki je predvidena v izhodiščih za novelo zakona o zdravstveni dejavnosti.« »To je pomembno, saj v slovenskem zdravstvenem sistemu javni izvajalci zasledujejo neprofitnost, medtem ko zasebniki po definiciji vedno zasledujejo ustvarjanje dobička,« je še poudarila Martina Vuk. Sveženj zdravstvenih zakonov bo v nadaljevanju bolj poglobljeno in po sklopih obravnavala strokovna delovna skupina.
Davčna reforma naj bo nevtralna
Ker je sveženj davčne zakonodaje precej obsežen, so prisotni za obravnavo zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem postopku, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin ter prihodnjih novel prav tako oblikovali strokovni odbor. Davčna zakonodaja je po besedah Katje Božič, državne sekretarke na ministrstvu za finance, v procesu javne obravnave, predvidoma pa naj bi jo uveljavili 1. januarja 2025. »V zvezi z davčno reformo smo sindikati jasno poudarili, da če so spremembe takšne, da so po eni strani davčni prilivi manjši, je treba ta izpad nadomestiti na drugem mestu, torej, da govorimo o reformi, ki bi morala biti davčno nevtralna. Pomembno je tudi, da ko govorimo o prispevkih, ne govorimo o davčni obremenitvi delodajalcev ali gospodarstva, temveč o viru financiranja za socialne pravice. Kakršnimkoli manjšim obremenitvam, katerih posledica je krčenje socialnih pravic, zato odločno nasprotujemo,« je komentiral Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog in podprl predlagane spremembe na področju normirancev, »predvsem v smislu, da se ne izkorišča sistema, da nekateri z več kot 50.000 ali 60.000 evri prihodkov ne plačujejo davkov in prispevkov, kot to velja za redno zaposlene.« Delodajalci so na drugi strani zaskrbljeni, saj vsebin, ki so zanje najpomembnejše, kot je čezmejno izvajanje storitev in zmanjševanje davčnih bremen, na ESS niso obravnavali. »Pri nekaterih pravih temah pa so nakazane neprave rešitve, denimo pri različni davčni obravnavi tujih delavcev, starih do 40 let, ki bi se bili pripravljeni zaposliti v Sloveniji,« je bil kritičen Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Ministrstvo bi odpravilo evidentiranje odmora med delovnim časom
Socialni partnerji so na seji obravnavali tudi novi osnutek sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B), ki so ga na ministrstvu pripravili že februarja, ko so predlagali vnovičen poseg v definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, tako da bi bilo zajetih manj delavcev, ter črtanje evidentiranja odmora in možnost drugačne ureditve evidentiranja s kolektivno pogodbo dejavnosti. Do uskladitve tega osnutka na ravni socialnih partnerjev spomladi ni prišlo, saj so delodajalske organizacije mimo ESS na vladi lobirale za spremembo 19. a člena, ki bi vodenje evidenc delovnega časa nalagal zgolj morebitnim kršiteljem.
Tudi novi osnutek sprememb zakona, datiran 7. junija, ne prinaša bistvenih sprememb. Ministrstvo ostaja pri predlogu posega v definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa. Določilo, da je treba evidenco voditi tudi za osebe, »ki opravljajo delo na način, da pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca«, s čimer se je novembra uvedlo evidentiranje tudi za zaposlene z avtorskimi in podjemnimi pogodbami ter študente in dijake, je tako tudi v najnovejšem osnutku sprememb zakona odstranjeno. Osnutek ohranja črtanje evidentiranja izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom, saj naj tak ukrep ne bi zagotavljal izkazovanja dejanskega stanja na področju izrabe odmora med delovnim časom. Predvidene so tudi nekatere manjše spremembe, med njimi, da lahko delodajalec zaposlenega o podatkih iz evidence obvesti tudi na dogovorjeni elektronski naslov. V najnovejšem delovnem gradivu med drugimi ni več predloga, da bi se lahko evidentiranje preostalih z novembrom zahtevanih podatkov v prihodnje drugače uredilo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Predlog ZEPDSV-B delodajalcem ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur narekuje še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela; neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo. V evidenci mora biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidni presežki ali manki ur dela.
Kot se je izkazalo po razpravi socialnih partnerjev, se zaenkrat kot edino gotovo kaže črtanje evidentiranja izrabe odmora med delovnim časom. Glede preostalih sprememb predstavniki delavcev in delodajalcev stojijo na različnih bregovih, zato so v okviru ESS ustanovili delovno skupino, ki bo na podlagi strokovnih gradiv vseh treh strani ugotavljala, kakšne spremembe zakona bi bile smiselne, da bi, kot se je izrazil minister za delo Luka Mesec, »ustrezale tako zaposlenim v sektorjih, v katerih moramo ščititi pravico do osemurnega delovnika in počitka, ki sta pogosto kršena, pri čemer posebej izpostavljam gradbeništvo, gostinstvo in turizem, po drugi strani pa mora biti življenjski za tiste poklice, kjer se delovni čas odreja bolj svobodno«. »Definirali smo torej problem in ta je, da vseh poklicev ne moremo meriti z enakimi vatli.« Z ministrom se je strinjal tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar, ki je dejal, da se ustvarja občutek, da v Sloveniji delodajalci niso vredni zaupanja in se morajo zato sprejeti pravila in zakoni, ki jih pri njihovem delu omejujejo. Na to so se kritično odzvali predstavniki sindikatov, ki so delodajalskim organizacijam očitali ponovno odpiranje poglavij, ki so bila v preteklosti že usklajena in potrjena. »Mislim, da je zgrešeno govoriti o tem, da novi zakon predstavlja administrativno breme delodajalcem, saj gre v svojem bistvu zgolj za sredstvo za zagotavljanje temeljne pravice delavk in delavcev – pravice do počitka in odmora med delovnim dnevom,« je dejal Zorko in napovedal podrobno proučitev zakonskih novelacij v delovni skupini.
Spremembe zakonodaje o evidentiranju delovnega časa je sicer vrsto let zahteval Inšpektorat RS za delo (IRSD), da bi pridobil podlago za ustrezno ugotavljanje kršitev. A inšpektorji za delo naj bi ob nadzoru izvajanja novele zaradi hudega nasprotovanja delodajalcev na terenu že vse od novembra opravljali le vlogo svetovalca, sankcij pa naj ne bi izrekali.
Delodajalci brez ocene tveganja (še) ne bodo sankcionirani
Podoben odziv sindikalnih predstavnikov je doživela tudi ministrova napoved, da bo Inšpektoratu za delo priporočil, naj od prvega avgusta, ko začne veljati novi pravilnik o ročnem premeščanju bremen, do konca letošnjega leta delodajalce, ki si še niso priskrbeli ocene tveganja na delovnem mestu ali pa so v postopku njenega pridobivanja, na kršitve le opozarja, ne izreka pa sankcij. Takšen kompromis je bil namreč minister za delo pripravljen sprejeti na zahtevo delodajalske strani, da se izvajanje pravilnika zamakne za dodatno leto. Čeprav je prehodno obdobje od potrditve pravilnika julija lani do začetka njegovega izvajanja trajalo eno leto, so na delodajalski strani ocenili, da delodajalci – predvsem majhna in srednje velika podjetja ter obrtniki – niso imeli dovolj časa za prilagoditve na spremembe. IRSD bo v začetku prihodnjega leta izdal poročilo o razmerah na terenu, na podlagi katerega bodo nato nadaljevali razpravo v ESS.
Kot je v odzivu na odločitev ministra poudaril Andrej Zorko, so imeli delodajalci dvanajst mesecev časa, da preverijo dejavnike tveganj v svojih organizacijah, pa tega očitno namerno niso storili. »Ko govorimo o ročnem premeščanju bremen, govorimo o zdravju ljudi – delavk in delavcev, o tem, da bodo lahko opravljali svoje delo, in spremembe pravilnika ne smejo iti v smeri zavlačevanja njegove uveljavitve,« je bil kritičen Zorko in izpostavil pričakovanje sindikatov, da se sankcionira vse tiste delodajalce, ki bi postopek za pridobitev ocene tveganj lahko sprožili, pa tega zavestno niso storili. »Sindikati pričakujemo, da inšpektorat za delo takim delodajalcem ne bo pogledal skozi prste. Kajti to pomeni, da nekdo namenoma ni niti začel postopkov.«
Naslednja na vrsti pokojninska reforma
ESS se bo spet sestal v petek, ko bo obravnaval napovedano pokojninsko reformo. »Razprava je bila, in to pozdravljam, konstruktivna. Ne vem, če je kdo šel popolnoma zadovoljen od mize, ampak to pomeni, da smo sprejeli take kompromise, ki so dobri za vse, hkrati pa bo vsak od nas moral kakšno stvar tudi žrtvovati,« je bil proti koncu spravljiv minister za delo Luka Mesec. Obuditev socialnega dialoga je v pisnem odzivu pozdravil tudi premier Robert Golob. Iz njegove pisarne so sporočili, da delovanje sveta omogoča lažje usklajevanje vseh interesov in krepi socialno pravičnost.
Nalagam ...