Socialni damping je škodljiv za vse: Proti zlorabam napotenih delavcev

28. 10. 2019

Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani smo na ZSSS spregovorili o problematiki pri napotitvi delavcev v tujino, med drugim o socialnem dampingu, neplačevanju prispevkov in davkov napotenim delavcem, o zlorabah evropske zakonodaje na omenjenem področju in podobno.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, je uvodoma poudarila, da je oktobra začela delovati Evropska agencija za delo (European Labour Authority – Ela), ki bo izvajala nadzor nad pravili o zaposlovanju v Evropski uniji, vključno s pravili, ki vsaj na papirju pravijo, da morajo delavci, napoteni na začasno delo v eno od držav EU, prejemati enako plačo in imeti enake delovne pogoje kot lokalni zaposleni. Evropska konfederacija sindikatov (Etuc) je agenciji v preiskavo že poslala prvih devet primerov zlorab napotenih delavcev. Med temi jih je kar pet, pri katerih so bili delavci na delo v tujino napoteni iz Slovenije.

12. in 13. člen

Marko Tanasić, strokovni sodelavec ZSSS, je izpostavil problematično izdajanje potrdil A1, potrebnih za napotitve delavcev. Mnogi delodajalci namreč zlorabljajo sistem, saj potrdila neupravičeno pridobivajo na podlagi 13. člena in ne 12. člena uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti. 12. člen je namenjen izdajanju potrdil A1 za klasične napotitve delavcev, na primer za izvajanje gradbenih del za naročnika v eni od držav EU, pri čemer je treba takoj, ko je delo na določenem gradbišču končano, za delo na drugem gradbišču v isti ali v drugi državi v EU pridobiti novo potrdilo. 13. člen pa je namenjen izdajanju potrdil A1 za opravljanje občasnih storitev v EU, in sicer lahko na več lokacijah ali v več državah hkrati.

Posebej skrbi dejstvo, da v Sloveniji odgovorni ne preverjajo, po katerem od omenjenih členov bi bilo treba nekoga napotiti, čeprav je to razvidno že iz pogodbe o zaposlitvi. Prav tako, kot pravi Marko Tanasić, ni pravega nadzora nad tem, ali delodajalci sploh poslujejo v Sloveniji ali imajo pri nas le poštni nabiralnik, ali so bili že kaznovani zaradi kršitev pravic delavcev, ali plačujejo davke ter prispevke in podobno.

Delavci, ki bi morali biti v določeno državo EU napoteni po 12. členu, a so v praksi napoteni tja po 13. členu, so sicer v zelo težkem položaju. Pogosto namreč ni mogoče ugotoviti, kam so sploh napoteni, ali se tam nahajajo ali ne in podobno. Prepuščeni so sami sebi, obenem pa je, kot že rečeno, težko preveriti, ali res dobijo plačo, kakršna jim pripada oziroma tako visoko kot lokalni zaposleni. Pet primerov zlorab napotenih delavcev iz Slovenije, posredovanih na Evropsko agencijo za delo, sicer ne pomeni, da druge države nimajo podobnih težav, pomeni pa tudi to, da smo pri nas bolj občutljivi in aktivni pri reševanju omenjene problematike, je med drugim še povedal Marko Tanasić.

Problematično obračunavanje prispevkov

Oskar Komac, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD), je na novinarski konferenci opozoril tudi na znan problem, ko delavcem, ki so napoteni na delo v tujino, delodajalci prispevke za socialno varnost obračunavajo od plače, ki bi jo prejeli, če bi v tistem času delali v državi, od koder so bili napoteni, v našem primeru v Sloveniji. Delodajalci imajo namreč možnost izbirati, od katere zavarovalne osnove bodo delavcem plačevali prispevke. Gre za nekakšno anomalijo, poudarja sindikalist, na katero je opozorila tudi Evropska zveza gradbenih in lesnih delavcev, katere del je SDGD. Ta je že podala pobudo, naj odgovorni preučijo, ali je omenjena praksa sploh v skladu z evropskim pravom, evropskim načelom konkurenčnosti in podobno. »Vse skupaj je zelo pomembno tudi za naše socialne blagajne, ki so na ta račun pogosto prikrajšane. Iz števila izdanih potrdil A1 lahko na primer sklepamo, da je okoli 20.000 ljudi iz Slovenije trenutno napotenih na delo v eno od držav EU. Od tega je približno polovica gradbenih delavcev, ki jim načeloma obračunavajo prispevke zgolj od minimalne plače,« je povedal Komac.

Sleherna kršitev je socialni damping

Izvršni sekretar pri ZSSS za pravna in sistemska vprašanja Andrej Zorko je opozoril, da vsaka kršitev pravic delavk in delavcev pomeni socialni damping oziroma nelojalno konkurenco pri izvajanju načel prostega pretoka blaga in storitev. Temeljna naloga Evropske agencije za delo bo po njegovih besedah tako boj proti zlorabam pravic zaposlenih kot proti nelojalni konkurenci. Od pristojnih slovenskih ministrstev in inšpektorata pa sindikati pričakujemo sodelovanje z agencijo pri izmenjavi in pridobivanju podatkov, kar bo pripomoglo tudi k lažjemu odkrivanju zlorab in sankcioniranju kršiteljev. Zorko je še izpostavil, da mora v Sloveniji nujno priti do boljše povezanosti informacijskih sistemov med državnimi organi, saj bi to lahko pomembno zmanjšalo nepravilne napotitve in povečalo socialno varnost delavcev. Potrdila A1 namreč izdaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Lidija Jerkič je še izpostavila, da prost pretok delovne sile ne sme pomeniti manj pravic za delavke in delavce ter da so tisti, ki iščejo svojo priložnost v tujini, za to včasih dvakrat kaznovani, saj ne poznajo sistema ali vseh svojih pravic, hkrati pa jih ne ščiti lokalna zakonodaja.

Opozarjamo še na:

Pred Evropsko agencijo za delo prvi primeri izkoriščanja napotenih delavcev ali kaj ima s tem Slovenija