Ob načrtovanih spremembah socialne zakonodaje sindikati sporočamo: Posegi so neutemeljeni, slabo premišljeni, neusklajeni s socialnimi partnerji …

29. 6. 2021

Vlada želi s t. i. mini paketom sprememb zakonodaje s področja socialnih pravic in trga dela precej preoblikovati dosedanji sistem njihovega uveljavljanja. V petih sindikalni centralah so predloge proučili in pristojnemu ministrstvu za delo poslali svoje pripombe.

Gre za predlog sprememb in dopolnitev štirih zakonov, in sicer predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-G), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so bili do 15. junija v komaj 15-dnevni javni razpravi. Sindikaliste je to dejstvo zelo zmotilo, saj gre za spremembe, ki se tičejo več tisoč ljudi, družin in ki posredno ali neposredno vplivajo na kakovost njihovega življenja, s tem pa je zavestno kršena tudi resolucija o normativni dejavnosti, po kateri naj bi sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov trajalo praviloma od 30 do 60 dni. Še več, predlagatelj popolnoma neutemeljeno predlaga tudi uvedbo skrajšanega zakonodajnega postopka, in to kljub dejstvu, da ne gre za interventno zakonodajo, niti za primere, katerih reševanje bi bilo potrebno nemudoma urediti.

Poleg tega je gradivo za ZUTD–G izjemno pomanjkljivo pripravljeno, pravijo sindikalisti: nima uvodnega dela s predstavitvijo razlogov in ciljev zakonodajnih sprememb, ne ponuja nobenih analiz in raziskav, ki bi utemeljevale ne tako majhne posege v položaj brezposelnih oseb.

»V zakonodajo s področja trga dela se še nikoli do sedaj ni posegalo na tak način in brez soglasja socialnih partnerjev,« pravijo sindikalisti in ministrstvo pozivajo k umiku predlogov, dokler ne bo vlada ponovno zagotovila pogojev za delo ekonomsko-socialnega sveta (ESS), kjer naj se potem opravi usklajevanje socialnih partnerjev in najde soglasje za zakonodajne spremembe s področja trga dela. Pravila delovanja ESS so namreč s takim ravnanjem spet kršena v celoti in zavestno, pravijo v sindikalnih centralah. Prepričani so, da resornemu ministrstvu, ki naj bi skrbelo za kakovosten in učinkovit socialni dialog, ta ni v interesu, in da ne podpira aktivne in enakopravne udeležbe socialnih partnerjev pri nastajanju zakonov s svojega področja.

Veliko konkretnih pripomb

Sindikalne centrale ZSSS, Pergam, KS 90, Neodvisnost in Alternativa so ministrstvu poslale tudi veliko konkretnih pripomb na posamične zakone.

V zvezi z novelo ZUTD-G ugotavljajo poleg odprave protiustavnosti glede izbora delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, tudi sporne določbe o poslabšanju položaja brezposelnih oseb. »S 1. členom novele se bistveno znižuje standard ’primerne zaposlitve’, in sicer tako glede časovne opredelitve, kdaj je brezposelna oseba dolžna sprejeti primerno zaposlitev (po treh mesecih od prijave na Zavodu, prej štirje meseci), kot tudi glede ravni izobrazbe ponujene primerne zaposlitve (po šestih mesecih na Zavodu največ dve ravni nižja izobrazba, prej največ ena raven nižja izobrazba) in celo glede vrste pridobljene izobrazbe brezposelne osebe. Po šestih mesecih se namreč lahko, po predlogu zakona, brezposelni osebi ponudi zaposlitev ne glede na njeno pridobljeno vrsto izobrazbe, kar pa bo v praksi pomenilo, da bodo brezposelne osebe primorane sprejeti kakršnokoli delo. Torej tudi dela, za katera se niso izobraževali, za katera niso ustrezno usposobljeni in ki so praviloma tudi precej slabše ovrednotena. S tem pa bo država ustvarjala večje število revno zaposlenih, prav tako pa tovrsten ukrep lahko predstavlja demotivacijski element za šolanje, na podlagi katerega se pridobiva visoko kvalificirane in izobražene delavce. Ne gre namreč prezreti, da morebitna odklonitev primerne zaposlitve (ne glede na vrsto in smer izobrazbe) lahko ima za posledico brisanje iz evidence brezposelnih oseb, s tem pa tudi morebitno izgubo pravic iz socialnih zavarovanj. Ker pa je vpis v evidenco brezposelnih (aktivnih iskalcev zaposlitve) pogoj tudi za pridobitev denarne socialne pomoči, lahko brezposelna oseba ostane brez dohodkov, tudi brez tistih, ki pomenijo golo preživetje,« opozarjajo sindikalne centrale, ki temu ostro nasprotujejo.

Prav tako se jim zdi izjemno sporno določilo 12. člena, s katerim se v 65.a členu ZUTD črta možnost, da se brezposelnemu iskalcu zaposlitve ob prvi kršitvi nadomestilo za brezposelnost zniža namesto odvzame. Spomnili so tudi, da je stopnjevano sankcioniranje bilo uvedeno na podlagi priporočil Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

So pa tudi proti 14. členu novele, ki posega v pravno varstvo brezposelnih oseb na način, da se določi, da pritožba zoper odločbo o prenehanju vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, ne zadrži izvršitve. »Ker ima prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb lahko hude posledice za eksistenco posameznika in ker je potrebno dopustiti možnost, da je pritožba utemeljena, je takšna določba po našem prepričanju skrajno problematična,« pravijo in dodajajo, da je treba to določbo gledati tudi v povezavi z uveljavljanjem pravic iz socialnih zavarovanj in s tem zagotavljanja minimalne stopnje socialne varnosti brezposelne osebe in njenih družinskih članov.

Začudeni so tudi nad spremembo, ki jo prinaša 9. člen zakona s podaljšanjem javnih del za dodatna tri leta, torej skupaj štiri leta vključenosti v javna dela pri istem delodajalcu. Podaljševanje dobe neprekinjene vključenosti v javna dela ni dolgoročna rešitev za zmanjševanje brezposelnosti, opozarjajo in predlagajo pripravo drugih ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ), ki bodo preko sofinanciranja (s postopnim zmanjševanjem deleža sofinanciranja) omogočili (trajno) zaposlitev. Država lahko tudi s širjenjem socialno-varstvenih in drugih potrebnih programov za ranljive skupine, ki jih izvajajo nevladne organizacije, omogoča več zaposlovanja v tem sektorju. Pri javnih delih pa izpostavljajo tudi past prekarnosti in revščine, ki nastane s podaljševanjem zaposlovanja za določen čas. Ta je še toliko večja zaradi nižjega plačila in vključenosti najranljivejših.

Sindikati predlagajo dvig najvišjega možnega nadomestila za primer brezposelnosti in pričakujejo določitev enakega najvišjega nadomestila za primer brezposelnosti v višini 1785 evrov za vse upravičence.

Prvi kamen spotike novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVP) je, da predlagana novela bistveno širi primere, v katerih se bo lahko prejemniku prenehala izplačevati socialna pomoč. »Širitev na vse primere vodenja v evidenci brezposelnih oseb po določilih ZUTD pomeni npr. tudi odvzem socialne pomoči osebi, ki je začasno nezaposljiva po 117. členu ZUTD (’Brezposelna oseba, za katero se domneva, da utegne imeti težave z odvisnostjo, težave v duševnem zdravju, večje socialne težave in druge podobne težave, ki jo lahko ovirajo pri zaposlitvi …’). To se nam zdi izjemno problematično in temu nasprotujemo,« so sindikalisti sporočili ministrstvu, saj nekdo, ki je ugotovljeno nezaposljiv, morda niti ne po lastni krivdi, ne more zaradi črtanja iz evidence brezposelnih izgubiti tudi socialne pomoči, ki je namenjena preživetju.

Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost iz praga za pridobitev DSP (in uvedbo nove spodbude in dodatka) predlagatelj po mnenju sindikatov namerno prezre dejstvo, da gre v veliki večini za posameznike, ki so dolgotrajno brezposelni in v veliki večini primerov zaradi telesnih, duševnih težav ipd. niso več zaposljivi oziroma se niso več zmožni preživljati s svojim delom. Na drugi strani pa je zanje prostovoljsko delo edina možnost za socialno vključenost. Gre za krčenje pravic najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, opozarjajo in predlagajo črtanje spornega določila. »Sedanji dodatek za delovno aktivnost namreč poveča prag za pridobitev denarne socialne pomoči in pa tudi varstvenega dodatka (prag za varstveni dodatek je namreč zaradi dodatka za delovno aktivnost višji). Tako predlagana sprememba lahko pomeni, da bodo posamezniki izgubili socialno denarno pomoč ali pa se jim bo ta znižala.«

V branje priporočamo tudi tale članek: “Nova zakonodaja povečuje prepad med revnimi in premožnimi”

Izjemno sporno se sindikatom zdi tudi omejevanje izplačil izrednih denarnih socialnih pomoči z dosedanjih največ petih na največ tri minimalne dohodke letno. Posebno sporno pa je zanje omejevanje izrednih denarnih socialnih pomoči za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče in višje sile, z dosedanjih treh minimalnih dohodkov na največ enega. »Omejevanje izrednih pomoči je popolnoma nesprejemljivo in glede na trenutne razmere epidemije (ki je višja sila!) pravzaprav pomeni poseg v prejemke najbolj ranljivih prav v obdobju višje sile! Zato tovrstni rešitvi izrecno nasprotujemo,« pravijo sindikalisti.

Pri noveli Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je po mnenju sindikalistov težnja k univerzalnosti pravic družinske politike in ločitev od socialne politike lahko pravilna usmeritev, a so za tovrstne spremembe nujno potrebna dodatna finančna sredstva in celostna obravnava ‒ tako davčna z vidika olajšav za vzdrževane družinske člane kot prihodkovna (dohodki od dela in premoženja). Predlog ZUPJS po njihovo ne pomeni te univerzalnosti in ločevanja, ampak zgolj ukinja upoštevanje celotnega premoženja pri uveljavljanju t. i. letnih pravic. »Ker vemo, da se v Sloveniji razlike glede na premoženjski položaj povečujejo in so bistveno večje od dohodkovnih razlik (Ginijev koeficient), ne odobravamo popolnega spregleda premoženja,« še sporočajo sindikalne centrale.

Nič brez socialnega partnerstva

Sindikalne centrale tudi pričakujejo, da bodo omenjeni predlogi zakonov obravnavani in usklajeni na seji ESS in v okviru pogajalske skupine ESS, seveda takoj, ko bo vlada odpravila razloge za njegovo trenutno nedelovanje.

Povzela Mojca Matoz