Slovenska vlada naj podpre ustanovitev evropske bonitetne hiše

19. 7. 2011

»Dejstvo je da bonitetne hiše niso neodvisne, niso objektivne, so v zasebni lasti. Bonitetne agencije poglabljajo krizo, njihove ocene pa so ene izmed ovir za hitrejše okrevanje gospodarstva v Evropski uniji. Bonitetnih agencij nihče ne nadzira, to so ogromne korporacije, ki na račun teh ocen in teh razmer služijo milijarde evrov,« je pojasnil predsednik ZSSS Dušan Semolič in dodal, da se je treba upreti njihovim »močnim in usodnim vplivom«. Zato ZSSS zato pričakuje, da se bodo najodgovornejši slovenski politiki podobno, kot so podprli pakt za evro, zavzeli tudi za vzpostavitev evropske bonitetne agencije, ki jo zadnje tedne vse pogosteje omenjajo vidnejši evropski politiki. S tovrstno evropsko ustanovo, ocenjevalko kreditne sposobnosti gospodarstva in držav, bi omejili oligopol ameriških bonitetnih agencij in povečali zaupanje v finančni sistem.

 

Bonitetne agencije, ki jih sindikati kot enega od vzrokov krize izpostavljajo že dlje časa, v zadnjem času pa so jih s tem v zvezi začeli omenjati tudi politiki, ocenjujejo kreditno sposobnost in s svojimi bonitetnimi ocenami določajo stopnjo tveganja ter višino obrestnih mer pri najemanju posojil na mednarodni ravni, je uvodoma pojasnil. Te ustanove postajajo vse pomembnejše tako v praksi kot v zakonodaji, je še dodal predsednik ZSSS.

 

Vloga teh agencij v sedanji globalni krizi je »izrazito negativna«, je dejal, njihove napake pa so bile vzvodi za finančno krizo in postale jasne v primeru propada ameriškega energetskega velikana Enron pred leti, pri ocenjevanju finančnega stanja Islandije, Grčije … Spomnil je, da so bonitetne agencije spodbujale špekulativne nakupe grških obveznic, zato novi krediti Grčiji niso »pomoč grškim delavcem, grški državi, ampak v prvi vrsti francoskim in nemškim bankam« ter sredstvo za nadaljnjo privatizacijo v Grčiji. Hkrati novi krediti Grčiji v višini prek 100 milijard evrov ne pomenijo rešitve, je opozoril. Grčiji vsiljena pot je napačna, proračunsko varčevanje pa ne izboljšuje njene bonitetne ocene, ki ostaja na najnižji ravni. Povsod po Evropi smo priča tudi krizi zaposlovanja, je opozoril predsednik ZSSS. Politikov ne zanima, kako živijo ljudje, ampak le stanje javnih financ. »Reševati banke, finančne trge, še ne pomeni reševati številne velike probleme ljudi, probleme, povezane z negotovimi oblikami dela, z revščino, tudi med tistimi, ki delajo, z nezaupanjem ljudi v državne institucije,« je opozoril Semolič in dodal, da je treba ustvarjati nova delovna mesta, ki bodo zagotavljala socialno in pravno varnost ter dostojno plačilo.

 

V Evropski uniji tri agencije (Moody’s, Fitch in Standard & Poor’s), ki so v zasebni ameriški lasti, nadzorujejo približno 90 odstotkov trga bonitetnih ocen, kar pomeni oligopolne razmere, te tri agencije pa so »imele odločilno vlogo pri nastanku svetove finančne in gospodarske krize«. Hkrati pa te ustanove nadaljujejo svoje delo, kot da se ni nič zgodilo, je opozoril Semolič, kar se kaže pri njihovem obravnavanju irskih in portugalskih finančnih težav. Nekaj upanja prinaša pravosodna preiskava, ki so jo proti tem agencijam na pobudo skupine ekonomistov sprožile portugalske oblasti. Hkrati pa se spreminjajo tudi pogledi politikov na delovanje teh agencij. »Dejstvo je da bonitetne hiše niso neodvisne, niso objektivne, so v zasebni lasti. Bonitetne agencije poglabljajo krizo, njihove ocene pa so ene izmed ovir za hitrejše okrevanje gospodarstva v Evropski uniji. Bonitetnih agencij nihče ne nadzira, to so ogromne korporacije, ki na račun teh ocen in teh razmer služijo milijarde evrov,« je razložil in dodal, da se je treba upreti njihovim »močnim in usodnim vplivom«.

 

Pred njihovim dominantnim vplivom in ocenami, ki delujejo kot da so nad državami, kot da so »supersvetovne institucije«, trepetajo številni politiki, tudi pri nas: »Mnenja bonitetnih hiš postajajo sredstvo grožnje in izsiljevanja domačih politikov pri uveljavljanju različnih reform. To smo videli pri pokojninski reformi, še prej pri malem delu,« je spomnil Semolič. A se katastrofične napovedi lokalnih politikov glede slabšanja kreditne sposobnosti niso uresničile. Položaj, ko so mnogi politiki »ujetniki bonitetnih hiš«, ni dober, je dodal.

 

Zato ZSSS od slovenske vlade zahteva, da se podobno, kot so (sicer nepremišljeno) storili ob paktu za evro, pridruži evropskim politikom (med njimi sta tudi francoski predsednik Sarkozy in nemška kanclerka Merkel), ki zahtevajo ustanovitev neodvisne evropske bonitetne hiše. Taka ustanova bi delovala pregledno, brez konflikta interesov, vredna zaupanja in bi ščitila interese gospodarstva in ljudi v EU, je dejal Semolič in spomnil, da so predlog, ki ga sindikati ponavljajo že več kot leto dni, z resolucijo v začetku junija podprli v evropskem parlamentu, že lanskega decembra pa v evropskem ekonomsko-socialnem odboru. »Na potezi so sedaj najbolj odgovorni politiki v Evropi. In mi pričakujemo od slovenske vlade, da bo stopila v krog tistih evropskih politikov, ki se zavzemajo za ustanovitev evropske bonitetne hiše,« je dejal Semolič. Od vlade pričakujemo čimprejšnjo javno opredelitev za tovrstno institucijo, je dodal. Kako bo oblikovana, kdo jo bo ustanovil, je še odprto, pri tem pa se zanaša na odprto in strokovno razpravo. V siceršnji hiperinflaciji institucij EU je za tako ustanovo vedno prostor, je še dejal predsednik ZSSS.