Slovenska ureditev usklajevanja dela in življenja – primer dobre prakse

23. 2. 2018

Veljavni pravni okvir Evropske unije ne spodbuja moških k prevzemu skrbstvenih obveznosti, opozarjamo v novi, 5. letošnji številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. Izzivi pri zaposlovanju žensk, spodbujanje nediskriminacije in enakosti spolov so predmet predloga direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, ki je po posvetovanju evropskih socialnih partnerjev trenutno na mizi v Evropskem parlamentu in Svetu Evrope.

Evropska konfederacija sindikatov (EKS) je letošnji mednarodni dan žensk namenila kampanji v podporo direktivi, saj obstaja tveganje, da bi nacionalne države predlog zavrnile. Proti njej namreč lobirajo delodajalska združenja, zaradi dodatnih stroškov so do nje zadržane ali so celo proti tudi nekatere nacionalne vlade. Slovenska sicer splošne cilje in usmeritve direktive podpira, a je »zadržana« do določb, ki vpeljujejo štirimesečno neprenosljivost starševskega dopusta za vsakega od staršev, zavzemajo se za spodbujanje očetov z neformalnimi ukrepi. Moti jih tudi starostna meja pri starševskem dopustu, ki je postavljena pri 12 letih, in finančna obremenitev, ki so jo ocenili med šestimi in 89 milijoni evrov. Slovenska vlada nasprotuje tudi uvedbi t. i. oskrbovalskega dopusta oziroma širitvi dopusta za nego na starše zavarovanca. Ocenjujejo, da bi obvezno zdravstveno zavarovanje to dodatno stalo 235 milijonov evrov.

V sedanjem mandatu kar številčen odbor za enake možnosti ZSSS se je na prvi seji v začetku februarja ukvarjal s predlogom direktive EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.

Zakaj se je komisija EU lotila tega področja?
Vrzeli v zaposlenosti med spoloma so na ravni EU velike in se med državami zelo razlikujejo. Največja, tudi do 30-odstotna, je med starši in drugimi oskrbovalci, do 28-odstotna razlika je pri tistih, ki delajo skrajšani delovni čas. Veliki sta tudi plačna (do 28 odstotkov v nekaterih državah članicah) in pokojninska vrzel (povprečje EU 39 odstotkov). Izračunali so tudi, da strošek EU zaradi nižje stopnje zaposlenosti žensk znaša letno 370 milijard evrov.

Novosti direktive
Nanašajo se na očetovski dopust (trajal naj bi deset delovnih dni, nadomestilo najmanj v višini bolniške odsotnosti), starševski dopust – štirje meseci bi bili neprenosljivi za vsakega izmed staršev (individualna pravica), nadomestilo najmanj v višini bolniške odsotnosti, prožne oblike izrabe, možnost izrabe do 12. leta starosti otroka, oskrbovalski dopust – trajal bi pet delovnih dni na leto zaradi skrbi za otroka ali odraslega odvisnega družinskega člana, nadomestilo najmanj v višini bolniške odsotnosti, ter na prožne oblike dela – zaposleni, ki skrbijo za otroka do 12. leta starosti ali za odvisne družinske člane, imajo pravico zahtevati skrajšani delovni čas, prilagodljiv delovni čas in delo na domu.

Cilji predloga direktive so tako jasni: povečati udeležbo žensk na trgu dela, zmanjšati plačno in pokojninsko vrzel ter delavkam in delavcem zagotoviti resnično izbiro pri usklajevanju poklicnih in skrbstvenih obveznosti s posodobitvijo sedanjega pravnega in političnega sistema. Želijo tudi povečati delež moških, ki izrabijo dopust iz naslova starševstva (starševski dopust, nega otroka …) in prožne oblike dela ter s tem zmanjšati obseg neplačanega dela žensk in tem zagotoviti več časa za plačano delo. Zavedajo se demografskih sprememb, z direktivo pa želijo podpreti tudi sodobnejše družinske politike držav članic in jim ponuditi nezakonodajne, neformalne ukrepe. Ti se nanašajo med drugim na nezadostnost formalnih storitev oskrbe (vrtci, oskrba za starejše) in odvračilnih ekonomskih spodbud (obdavčitev), vendar so po mnogih ocenah premalo ambiciozni, saj prav posebej ne omenjajo doseganja barcelonskih ciljev glede deleža otrok v vrtcih in ne opredeljujejo ciljev glede storitev dolgotrajne oskrbe do leta 2020.

Med ukrepi, ki jih predvideva direktiva, je tudi boljša zaščita (in prepoved!) pred diskriminacijo in odpuščanjem delavcev, ki so izrabili dopust, prožne oblike dela. Spodbuditi želijo tudi uravnoteženo izrabo starševskih dopustov in prožnih oblik dela. Pri tem naj države izmenjujejo dobre prakse, kot so recimo: kreditne točke za skrbstveno delo v pokojninskem sistemu, prostori za dojenje, financiranje pilotnih preskusov za razvoj inovativnih ukrepov ipd.

Slovenija je na tem področju primer dobre prakse, vendar je za izboljšave še prostor. Recimo pri deležu očetov, ki izrabijo starševski dopust, ta je zdaj le sedemodstoten. Za otroke je v delovnem pravu dobro poskrbljeno, a mora staranje prebivalstva, ki je v Sloveniji še posebej pereč problem, prinesti tudi zakonske določbe, ki omogočajo skrb za starostnike.

ZSSS je na tem področju skupaj s partnerji pri projektu Gequal že pripravila smernice in izhodišča za ureditev teh vprašanj v kolektivnih pogodbah.

M. M.

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!