Naskok na državni svet – Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami z zakonodajno pobudo za izboljšanje delovnih standardov v dejavnosti zasebnega varovanja

15. 3. 2024

Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) nadaljuje boj za boljši vsakdan delavk in delavcev v panogi zasebnega varovanja. Potem ko so lani protestno odpovedali kolektivno pogodbo dejavnosti, so zdaj pripravili zakonodajno pobudo za izboljšanje delovnih standardov v dejavnosti zasebnega varovanja, ki bo kmalu romala v državni svet.

Spomnimo: sindikalna in delodajalska stran sta se že leta 2016 ob sklenitvi takratne kolektivne pogodbe zavezali, da si bosta prizadevali za sklenitev novega, celovitejšega kolektivnega dogovora, saj je nujna popolna ureditev položaja zaposlenih v panogi. Ta zaveza je veljala tako za sindikalno kot tudi za delodajalsko stran ter za vse njune člane, tudi tiste, ki so h kolektivni pogodbi pristopili naknadno.
Kot smo že pisali, si je sindikat od takrat ves čas prizadeval za pričetek pogajanj, ki bi vodila do izpolnitve omenjene zaveze, a delodajalska stran zanje ni pokazala nobene pripravljenosti. Po več neuspešnih pozivih delodajalski strani – Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, Podjetniško-trgovski zbornici pri Gospodarski zbornici Slovenije in Združenju delodajalcev Slovenije – za začetek pogajanj (v sindikatu so delodajalski strani posredovali tudi svoj predlog nove kolektivne pogodbe dejavnosti) so v SKVNS lani aktualno kolektivno pogodbo dejavnosti zasebnega varovanja, s katero so bili že dolgo nezadovoljni, odpovedali. Sindikat v kolektivni pogodbi, ki je bila sklenjena z namenom prehoda k celoviti ureditvi pravic in obveznosti zaposlenih, ni videl več dodane vrednosti za zaposlene, še posebej, ker se delodajalska stran ni držala svoje zaveze, da se bo zavzela za sklenitev celovite kolektivne pogodbe v dejavnosti. Zato je sindikat ob odpovedi istočasno že začel snovati zakonodajno pobudo za izboljšanje delovnih standardov v dejavnosti.

SKVNS pripravlja tudi analizo obračuna plač v dejavnosti zasebnega varovanja za december 2023 in januar 2024. Zato velja poziv vsem članom in članicam sindikata, pa tudi drugim zaposlenim v dejavnosti, da na sindikat posredujejo svojo plačilno listo za omenjena meseca. Pridobljeni podatki bodo uporabljeni izključno za pripravo analize.

To pobudo so na tretji redni seji republiškega odbora sindikata za dejavnost zasebnega varovanja, ki je potekala v drugi polovici februarja, naposled tudi predstavili in napovedali naslednje korake v zvezi z njo. Tako je bil predstavljen končni predlog sprememb (potem so ga člani republiškem odbora tudi izglasovali oziroma potrdili) in dopolnitev zakona o zasebnem varovanju, pa tudi nadaljnji postopki, ki bodo, kot rečeno, vodeni preko državnega sveta. S tem v zvezi sta se seje republiškega odbora udeležila tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič, sicer članica državnega sveta, in Matija Drmota, samostojni svetovalec ZSSS za pravno področje, ki je pripravo predloga sprememb tudi usklajeval in vodil, zato je osvetlil nekaj pomembnejših predlogov sprememb.

Kaj se spreminja?

Pojdimo po vrsti. V predlog sprememb je dodana obveza (opredelitev, da je to njena naloga) Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, da se mora pogajati za panožno kolektivno pogodbo, kar je nekoč že veljalo. Dodana je tudi splošna zahteva po četrti stopnji izobrazbe in znanju slovenščine na ravni B2 kot pogoj za pridobitev službene izkaznice varnostnika, posebej pa je še predlagana peta stopnja izobrazbe za varnostnika-nadzornika in telesnega stražarja, za varnostnega menedžerja pa šesta stopnja izobrazbe. V predlog sprememb je vključena tudi zahteva, da mora imeti podjetje, ki želi pridobiti licenco, poravnane davke in prispevke, da ne sme biti kršitelj delovnopravnih predpisov oziroma da ne sme biti v zadnjih šestih mesecih kaznovano za prekršek delovnega prava, neizpolnjevanje omenjenega pa je lahko tudi razlog za odvzem licence. Najpomembnejša zahteva pa se glasi takole: ko sklepa država, občina ali podjetje, ki je v večinski državni lasti, pogodbo o varovanju z določenim varnostnim podjetjem, mora ta vsebovati zahtevo, da je osnovna plača delavcev oziroma delavk najmanj (!) v višini minimalne plače ter da so ustrezno zagotovljeni tudi vsi dodatki k plači. To pa bo v naslednjem koraku pomenilo tudi, da glavni namen javnega naročila ne bo več najnižja cena, temveč da bo treba upoštevati tudi kakšen drug kriterij, med drugim zagotovitev dostojnih plač delavcem, ki izvajajo dela.

 

Najprej v državni svet

Lidija Jerkič je predstavila še pot pobude v državnem svetu: vsaka tamkajšnja interesna skupina, kjer so tudi predstavniki sindikatov, ima možnost podati zakonodajno iniciativo oziroma pobudo. Zgoraj opisana pobuda bo vložena v kratkem, potem pa bo šla na pristojno komisijo v državnem svetu, ki se bo sestala, kot zainteresirana javnost pa se bodo sestanka lahko udeležili tudi predstavniki SKVNS. Če pobuda v državnem svetu ne bo uspela, bo končala svojo pot in ne bo šla naprej v državni zbor. To pa tudi pomeni, da se bo SKVNS v tem primeru poslužila drugih orodij za sprejem omenjenih zakonskih sprememb. O tem bomo, kot ponavadi, pisali tudi v Delavski enotnosti. Najprej je torej na vrsti naskok na državni svet. Istočasno pa v SKVNS pozivajo člane in tudi tiste, ki to še niso, da jih pri pobudi podprejo ter se jim pridružijo. Tudi tukaj pač velja, da smo skupaj močnejši.

Gregor Inkret

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v peti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 82 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod pete letošnje redne številke (14. 3. 2024) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!