Skoraj tri četrtine mladih se je že srečalo s kršitvami delavskih pravic – Sindikat Mladi plus ob prvem maju o položaju mladih na trgu dela

29. 4. 2022

V Domu sindikatov v Ljubljani sta na današnji novinarski konferenci predstavnici Sindikata Mladi plus Tea Jarc (desno) in Sabina Leben (levo) predstavili rezultate sindikatove raziskave o položaju mladih na trgu dela, v katero so vključili 419 mladih. Ker z ugotovitvami še zdaleč ne moremo biti zadovoljni, so na prihajajočo vlado naslovili tudi svoje predloge za izboljšanje stanja. Ena glavnih ugotovitev je, da si mladi želijo zaposlitev za nedoločen delovni čas.

Predsednica sindikata Tea Jarc je uvodoma opozorila, da je epidemija najbolj prizadela prav mlade. Bili so prvi odpuščeni, če pa so delali prek prekarnih oblik dela, so se jih še lažje znebili. Podatke iz raziskave je predstavila Sabina Leben. Položaj mladih v svetu dela se sicer po epidemiji počasi izboljšuje. 63 odstotkov vprašanih mladih je namreč odgovorilo, da jim trenutni položaj ustreza. V nasprotju s prepričanji, da so mladi zainteresirani za fleksibilne oblike dela, rezultati ankete kažejo, da bi kar 84 odstotkov mladih takoj sprejelo zaposlitev za nedoločen delovni čas. Mlade delodajalci še vedno pogosto silijo v prekarizacijo.

Bolje poznajo delavske od socialnih pravic

Čeprav prisilna espeizacija ni zakonita, kar 63 odstotkov samozaposlenih trdi, da je bilo odprtje espeja pogoj, pod katerim so delo sploh lahko dobili. 56 odstotkov samozaposlenih pravi, da so espe odprli, ker nimajo možnosti redne zaposlitve, enak odstotek pa, da bi takoj sprejeli zaposlitev za nedoločen čas, če bi jim jo naročnik ponudil. V raziskavi so ugotovili, da delavske pravice pričakovano bolje poznajo mladi, ki so redno zaposleni. Kar 60 odstotkov jih je dejalo, da slabo poznajo pravico do sindikalnega organiziranja, regresa in pravico do pokojnine. 80 odstotkov je dejalo, da je seznanjeno s pravico do odmora. Na splošno so avtorji raziskave zaključili, da mladi bolje poznajo delavske kot socialne pravice. Zaskrbljujoče je stanje na področju kršitev delavskih pravic. Kar 73 odstotkov mladih se je že srečalo s kršitvami njihovih pravic med opravljanjem dela. Kršitev so v večjem številu deležne ženske. Delodajalci za opravljeno delo še vedno plačujejo mimo študentskih napotnic in od študentov želijo neplačano uvajanje. 80 odstotkov zaposlenih se je že srečalo s kršitvijo pravice do regresa, velik delež enoosebnih espejev pa torej predstavlja prisilno in nezakonito espejizacijo. Vse skupine mladih so se na delovnem mestu že srečale s spolnim nadlegovanjem.

Najpogostejše kršitve, s katerimi se srečujejo mladi:

• opravljanje dela kljub bolezni (51 odstotkov);
• plačilo na črno (48 odstotkov);
• kršenje pravice do odmora (45 odstotkov);
• zamujanje plačila (44 odstotkov):
• neplačano uvajanje pri študentskem delu (39 odstotkov).

Mladi kršitev ne prijavljajo

Skrbi tudi, da mladi slabo poznajo možnosti ukrepanja v primeru kršitev in se v majhni meri poslužujejo tudi prijavljanja kršitev. Največkrat se namreč bojijo izgube zaposlitve in menijo, da s prijavo ne bi ničesar dosegli. 73 odstotkov vprašanih sicer pravi, da bi v primeru kršitev podalo prijavo, vendar je zgolj 10 odstotkov vprašanih že poiskalo pomoč in podalo prijavo na eno od pristojnih institucij. Več kot polovica mladih, ki opravljajo študentsko delo (52 odstotkov), ne bi prijavila delodajalca, če bi od njih zahteval neplačano uvajanje. Kar 76 odstotkov študentov  ne bi prijavila delodajalca, če bi zahteval delo brez napotnice. 94 odstotkov vprašanih bi sicer delodajalca prijavilo, če ne bi prejeli plačila. 86 odstotkov bi prijavilo spolno nasilje in 81 odstotkov, če bi na delovnem mestu doživeli spolno nadlegovanje. V Sindikatu Mladi plus zaključujejo, da mladi kršitev ne prijavljajo, ker menijo, da s prijavo ne bi dosegli ničesar ali pa zato, ker ne vedo, da sploh gre za kršitev. Slabo poznajo možnosti prijave in menijo, da lahko težave rešijo sami.

Najpogostejši razlogi, zakaj mladi kršitve niso prijavili:

• 54 odstotkov oseb, ki so bili deležni kršitev, tega ni prijavilo, saj so menili, da s prijavo ne bi dosegli ničesar;
• 30 odstotkov oseb takrat ni vedelo, da gre za kršitev;
• 28 odstotkov se je balo povračilnih ukrepov delodajalca;
• skoraj četrtina (23 odstotkov) pa ni vedela komu lahko kršitev prijavijo.

Pričakovanja, namenjena novi vladi

Trend fleksibilizacije trga dela je treba prekiniti in spodbuditi nastanek varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev, je dejala Tea Jarc. Pričakujejo, da bo nova vlada podprla evropsko direktivo, ki regulira delo prek spletnih platform in da bo zaustavila prekarizacijo. V sindikatu so zato na prihajajočo vlado naslovili ukrepe, ki bi jih morala začeti pripravljati že letos. Pričakujejo okrepitev jamstvene sheme Jamstvo za mlade, ki je namenjena mladim brezposelnim in mora krepiti kakovostna, tudi zelena delovna mesta in nove kakovostne zaposlitve, pri katerih imajo mladi zaradi svojih kompetenc sicer prednost. Opozarjajo na neučinkovitost nadzora nad kršitvami, ki je posledica že več let popolnoma neučinkovitega dela inšpektorata za delo, ki namesto sankcij prepogosto izdaja prijazna opozorila. Še enkrat so spomnili, da bi moral inšpektorat zaposliti tudi več ljudi, da bi lahko bolje preganjal kršitve delavskih pravic, poudarili pa so še, da je treba v oblikovanje politik vključiti mlade in ponovno vzpostaviti socialni dialog, ki je bil zaradi vlade Janez Janše v zadnjih dveh letih praktično mrtev.

Matej Klarič