V pogajalski skupini Skei za panogo kovinske industrije so ogorčeni nad odzivom delodajalcev, da se ne nameravajo pogajati za višje plače. (Re)akcija sledi …

7. 11. 2022

Pogajalska skupina Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) za dejavnost kovinske industrije je ogorčena nad odzivom delodajalcev, ki se kljub izjemnim rezultatom ne želijo pogajati za višje plače. Iz sindikata sporočajo, da so njihove zahteve več kot legitimne in da z negativnim delodajalskim odgovorom ne bodo sprijaznili.

V sindikatu so delodajalcem septembra poslali predlog za pogajanja za 6-odstotno zvišanje najnižjih osnovnih plač po kolektivni pogodbi dejavnosti, kar naj bi vsaj delno ohranilo realno rast plač, in sicer glede na inflacijo v letošnjem letu. Pogajalska zahteva je vsebovala tudi draginjski dodatek v višini 300 evrov, ki naj bi ga izplačali izključno članom in članicam sindikata.

Po večkratnem posredovanju vodje pogajalske skupine delavcev Dušana Kaplana je vodja pogajalske skupine za kovinsko industrijo na strani delodajalcev Aleš Obal podal pisni odgovor, v katerem navaja, da se v letošnjem letu ne nameravajo pogajati. Navedel je, da glede na zahtevne finančne razmere v večini družb, izredne energetske razmere, nedorečenost ukrepov, negotovo leto 2023 z novo minimalno plačo ter ob povišanih stroških za prehrano in prevoz trenuten čas ni najbolj primeren za usklajevanje najnižjih osnovnih plač po kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo. Pri tem govorimo o panogi, ki se uvršča v vrh nosilnih dejavnosti predelovalne industrije tako po prihodku kot po izvozu, poudarjajo v sindikatu. Panoge kovinske industrije so namreč po podatkih, ki so jih posredovali, v letu 2021 ustvarile okoli 10,3 milijarde evrov prihodkov, kar je okoli 29 odstotkov vseh prihodkov predelovalnih dejavnosti. Ustvarile so tudi okoli 3,1 milijarde evrov dodane vrednosti oziroma 31 odstotkov celotne ustvarjane dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti. V letu 2021 je dodana vrednost na zaposlenega v kovinski industriji znašala okoli 47.600 evrov, kar je za deset odstotkov več kot leta 2020. Kovinska industrija je v letu 2021 ustvarila tudi 495,5 milijona čistega dobička. »Dejstvo je, da se je v preteklem večletnem obdobju dokaj skladno z rastjo produktivnosti dela gibala tudi rast povprečne plače v dejavnosti. Žal pa temu ni sledila tudi rast najnižje osnovne plače, torej osnovna cena dela, kot je izpogajana v kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo,« opozarjajo v Skei.

Primerjava vrednosti najnižje osnovne plače med letoma 2008 in 2022 tako kaže, da se je v tem obdobju ta povečala za 27,3 odstotka, stopnja inflacije pa je znašala 33 odstotkov. Na drugi strani se je v istem obdobju dodana vrednost na zaposlenega v dejavnostih kovinske industrije povečala za 55,8 odstotka. »Če k tem rezultatom poslovanja iz preteklih let dodamo še nedvomno uspešno poslovanje večine panog kovinske industrije v prvih osmih mesecih tega leta, potem lahko z veliko mero verjetnosti sklepamo, da so predlagani popravki vrednosti najnižje osnovne plače ob izjemno visoki inflaciji v letu 2022 in po napovedih tudi v naslednjem letu korektni ter vsekakor potrebni,« so jasni v sindikatu. Po njihovih navedbah bi tako predlagana nova vrednost najnižje osnovne plače za sedmo stopnjo strokovne izobrazbe znašala 1228,44 evra bruto, kar bi bilo od 30 do 40 evrov več, kot bo od januarja 2023 znašala višina minimalne plače.

Kot so še dodali v sindikatu kovinske in elektroindustrije, bodo zaradi odziva pogajalske strani glede nepripravljenosti pogajanj najpozneje v začetku decembra začeli z aktivacijo članstva.