Sindikati drugega plačnega stebra proti podpisu kolektivne pogodbe

12. 11. 2024

Sindikati javnega sektorja, ki zastopajo javne uslužbence državnih organov, ne bodo pristopili k podpisu predloga Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in samoupravnih lokalnih skupnosti (KPDU), saj ta ne vsebuje normativnega dela.

Sindikati javnega sektorja, ki zastopajo delovnopravne in ekonomske interese javnih uslužbencev državnih organov, uprav organov pravosodja, uprav samoupravnih lokalnih skupnosti in poklicnih gasilcev Slovenije in tvorijo 2. steber v pogajalskem procesu v razmerju do vlade Republike Slovenije, so soglasno odločili, da KPDU, v petek, 15. novembra, ne bodo podpisali, če vlada do takrat ne bo prisluhnila njihovim predlogom o odpravi plačnih nesorazmerij v posameznih poklicnih skupinah.

Spomnimo, skupaj 18 sindikatov v 2. stebru, se je v petek, 7. novembra, odločilo zapustiti pogajalsko sejo na stebrnih pogajanjih za KPDU, potem ko jim je vlada predstavila zgolj tarifni del kolektivne pogodbe, ne pa tudi normativnega; določb o odmeri dopusta, dodatkov, kriterijev za nagrajevanje, itd. Še več, vlada se je po njihovem mnenju celo »poigrala, saj je v tekst KPDU vnesla visoko ocenjeno delovno mesto ekspert«, ki pa ga ni podrobneje opredelila.

Na današnji novinarski konferenci v Domu sindikatov, so tako vlado pozvali, da ponovno preuči predloge sindikalne strani, ki jih vztrajno zavrača ter veliko bolj spodobno in pošteno pristopi k pogajanjem za KPDU. Kot je izpostavil Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) pričakujejo, da se vlada v naslednjih dneh loti tudi pogajanj za normativni del KPDU, ki ga imajo vse kolektivne pogodbe, ki so jih reprezentativni sindikati javnega sektorja sklenili z delodajalci javnega sektorja in posrednimi proračunski uporabniki. Normativne dele kolektivnih pogodb so prejeli sindikati, ki zastopajo 160.000 javnih uslužbencev, na 35.000 zaposlenih v državni in upravah lokalnih skupnosti, pa je vlada očitno pozabila.

Razvrednotenje policistov na novi plačni lestvici

Kot je  nadaljevanju povedal predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Rok Cvetko je za alarmantno stanje med policisti in strokovno tehničnimi delavci v policiji odgovorna vlada, ki ne pokaže razumevanja za preobremenjenost zaposlenih, slabe delovne pogoje in nizke plače. V prihodnjem letu namreč pričakujejo do pet odstoten osip zaposlenih zaradi upokojitev, za poklic policista pa se odloča vse manj ljudi, saj so plače nespodbudne. Pomankanje kadra po njegovem že zdaj predstavlja resno grožnjo za javno varnost, potrebne pa bodo takojšnje spremembe in boljši plačni sistem, ki bi nagrajeval povečan obseg dela.

Plačna reforma namesto tega policiste z dokončano srednjo in višjo šolo, ki so bili leta 2008 uvrščeni v spodnjo tretjino plačne lestvice, po novem umešča v spodnjo šestino lestvice, kar bi lahko povzročili še večje število odhodov ter okrnilo delo policije, saj bodo cilji na področju zagotavljanja varnosti slabše dosegljivi. »Vlada nam je obljubila pošteno vrednotenje policijskega dela, a so se pogajanja izkazala za navadno farso,« je bil oster Cvetko, ki je potezo vlade, da vrednotenja delovnih mest ne obravnava, označil za skrajno neresno.

Reševalec (voznik) v zdravstvu z eno stopnjo nižjo izobrazbo kot policist, bi z novo plačno reformo pridobil 5. plačnih razredov več.

Osnovna plača policistov bo po prevedbi plačnih razredov nižja od tistih javnih uslužbencev, ki v istem plačnem razredu delo opravljajo v pisarnah, na suhem in toplem. Namesto upoštevanja strokovnih meril, se gre vlada politično igrico, ki bo pripeljala do sistematične razgradnje ključnih elementov varnostnega režima v Sloveniji in ga v celoti razvrednotila.«

V sindikatu zato pričakujejo resna pogajanja o normativnem delu KPDU, ter iskren pristop v pogajanjih za kolektivno pogodbo za javni red in varnost, sicer bodo »prisiljeni sprejeti dodatne ukrepe za ohranitev dostojanstva policistov in podpornih dejavnosti v policiji«.

Pozivu PSS se pridružuje tudi Sindikat policistov Slovenije, ki zahteva zagotovitev stabilnega sistema za poklic in delo policista. Kot je izpostavil njegov predsednik Adil Huselja, se zanj odloča vse manj mladih, saj je finančno vrednotenje podcenjujoče glede okoliščine dela. Obenem jih skrbi vse večje praznjenje policijskih enot, ki onemogočajo običajno delo.

Vojakom občutno manj kot šolnikom in zdravstvenim delavcem

S podobno situacijo se soočajo tudi v slovenski vojski, kjer se zaposleni že dalj časa prizadevajo, da bi jim država plačala tudi stanje pripravljenosti. Kot je izpostavil predsednik sindikata Ministrstva za obrambo (SMO) Marjan Lah, je plačna reforma napačno zastavljena, saj je analizirala zgolj razlike med povprečnimi bruto plačami v različnih plačnih skupinah, anomalije pa niso bile strokovno opravljene. Vojaki delajo 12 ur na dan skozi celo leto, za pripravljenost pa niso plačani. Po njegovem gre za kaznovalno politiko, saj jim je vlada ponudila zvišanje za zgolj 3 plačne razrede, zahtevajo pa jih najmanj 5. »Gre za podcenjujoč odnos, ki vodi v konflikte, saj se predstavniki vlade z ministrstva za obrambo sklicujejo na strokovnost, ne ponudijo pa rešitev. Trenutno poteka 267. dan stavke operaterjev v centrih za obveščanje, ki jim vlada v predlogu plačne reforme ni prisluhnila in jih še vedno uvršča nižje od dispečerjev gasilcev in dispečerjev nujne medicinske pomoči; zaostajajo za tri plačne razrede.« V sindikatu so zato napovedali zaostrovanje aktivnosti, če se razmerja med poklici v drugem stebru ne uredijo bolj celostno. »Uniformiranci smo postali podvrenoteni, ne cenijo nas več tako kot smo bili leta 2008.

Mnenje delijo tudi v Sindikatu vojakov Slovenije (SVS), ki ga zastopa Gvido Novak, ki KPDU prav tako ne bo podpisal. Moti jih, da se vlada javno hvali, da se bodo nekaterim javnim uslužbencem plače dvignile tudi do 40 odstotkov, medtem ko bo za poklicne vojake dvig znašal vsega 12 odstotkov osnovne plače.  Vojak ima danes osnovno plačo pod minimalno v 25. plačnem razredu – bruto torej 1.219 evrov. Ob dvigu za 40 odstotkov, bi se plača vojaka znašla v 34. plačnem razredu pri 1.706 evra bruto, kar bi predstavljalo dvig za 9 plačnih razredov. Vojakom torej vlada daje zgolj 152 evrov bruto, drugim ob istem dvigu plač pa več kot enkrat več in sicer 323 evrov bruto. »Stališče in obrazložitev  vlade za takšno nepošteno ponudbo je, da vojaki in policisti lahko delamo nadure in smo deležni dodatkov, za delo popoldan, nočno delo, delo čez vikende in drugih. Takšna argumentacija je popolnoma sprevržena, nemoralna in neetična,« je poudaril Novak, ki meni, da bi moralo biti plačilo za vojake, ki delajo v najrazličnejših vremenskih pogojih ter izven ustaljenega urnika spodbudnejše. »Vlada s prikazovanjem povprečnih izplačanih plač vojake slika kot najbolje plačane javne uslužbence, pozabi pa povedati, da namesto 174 ur, delajo tudi po 250 ur na mesec, torej več kot 80 ur tedensko, v vseh vremenskih pogojih.« Če bo KPDU uveljavljena brez podpisa predstavnikov slovenske vojske, napovedujejo izvedbo protestnega shoda.

Švarc: Ignorantski in aroganten odnos vlade, ki podcenjuje naše delo

“Smo v situaciji, ko so bila znotraj določenih dejavnosti delovna mesta deležna dvigov tudi do osem plačnih razredov, vlada pa se na neki način spreneveda in čudi našim odločitvam oziroma našemu nasprotovanju njihovemu predlogu, ko nam ponuja tri oziroma štiri plačne razrede,” je dejal sekretar Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije (SPGS) David Švarc, ki takšno ravnanje vlade ocenjuje kot podcenjevanje dela gasilcev. Pri tem je poudaril, da je bil oktobra 2022 podpisan dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja, da bodo v pogajanjih odpravili plačna nesorazmerja, ki so nastala od zadnje celovite plačne reforme leta 2008, dalje.

 

V SPGS se za parafiranje vladnega predloga KPDU, niso odločili tudi zato, ker s strani ministra za obrambo Boruta Sajovica niso dobili odziva na predstavljena stališča in argumente njihovega predloga. V četrtek, 14. novembra, bo predsedstvo SPGS obravnavalo trenutno dokumente in se odločalo o nadaljnjih aktivnostih.

Lobe: Sto zapornikov varuje en pravosodni policist

Predstavnik pravosodnih policistov na Dobu in član glavnega odbora SDOS Leon Lobe je slikovito spomnil na prezasedenost in kadrovsko podhranjenost v zaporih po državi. Kot je ilustriral, sto zapornikov varuje en pravosodni policist, v zadnjih dveh letih pa se je od okoli 160 razpisanih delovnih mest za zaposlitev pravosodnih policistov, zapolnila zgolj tretjina. V slovenskem zapornem sistemu pa primanjkuje tudi inštruktorjev, tehničnega ter drugega strokovnega osebja.

 

Lobe je prepričan, da jim mora naproti stopiti predvsem pristojno Ministrstvo za pravosodje in šele nato vlada. »V predalu resorne ministrice že dve leti čaka osnutek kolektivne pogodbe za Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij, s katero bi znatno pripomogli vsem zaposlenim v zaporniškem sistemu, status vseh zaposlenih pa bi se lahko znatno izboljšal,« je še opozoril Lobe.

Frangež: Občinski redarji brez terenskega dodatka

Zahtevnost dela se je povečala tudi pri občinskih redarjih, ki jim je Zakon o občinskem redarstvu (ZORed) podelil več pooblastil in pristojnosti, status in plačilo za delo pa temu primerno nista ustrezno ovrednotena. Plače občinskih redarjev so namreč primerljive javnim uslužbencem zaposlenim v 5. tarifnem razredu. Po mnenju Matevža Frangeža, predsednika sindikata občinskih redarjev, jih dodatno omejuje to, da zaradi sistemske anomalije v zakonu niso upravičeni do dodatnega pokojninskega zavarovanja in terenskih dodatkov, kar predstavlja kršitev pravice enakost pred zakonom. Njihove zahteve naj bi podpirali tako delodajalci kot občinska združenja, ministrstvo za javno upravo pa tako pozivajo še k spremembi ZORed.

Stanković: Nov plačni sistem ne obeta izboljšanja materialnega položaja

Zaključek zgodbe prenove plačnega modela v javnem sektorju budno spremljajo tudi zaposleni na upravnih enotah, ki so z vlado sicer 5. julija podpisali stavkovni sporazum, ki je končal skoraj trimesečno stavko na upravnih enotah. Kljub temu, da analiza izvajanja stavkovnega sporazuma še ni zaključena, po besedah Dragana Stankovića, predsednika Sindikata delavcev Upravne enote Ljubljana, so interesi zaposlenih na upravnih enotah usklajeni s SDOS. Velika bojazen ostaja, kaj reforma prenaša predvsem za zaposlene na referentskih in svetovalskih delovnih mestih, brez normativnega dela kolektivne pogodbe, pa po njihovem mnenju ne bo jasno, do kakšnih ugodnosti je upravičenih 35 tisoč javnih uslužbencev.

Verk: Državna uprava je desna roka oblasti

Po besedah Verka in Cvetka ima vlada do petka še čas za naslavljanje odprtih vprašanj, natančneje temeljnih dejavnosti ter tako prepreči, da bo plačna reforma sprejeta brez zaprtega drugega plačnega stebra. Kakšne bi bile posledice tega, si noben od njiju ne upa napovedati. Če KPDU podpiše sindikat, ki predstavlja posamezne poklicne skupine drugega stebra, potem bo ta za podpisnike vseeno obveljala. »Vendar pa sindikalna stran nikakor ne bo sprejela kritike in obtožbe vladne strani, da bo v tem primeru morala prevzeti odgovornost za padec plačne reforme. Krivda je na strani vlade zaradi njene anemičnosti, neposluha in nerazumevanja, saj so se eno leto ukvarjali predvsem z drugimi poklicnimi skupinami,« je dejal Cvetko, Verk pa dodal, da je državna uprava desna roka oblasti oziroma vlade. »Nobena država, ki želi biti uspešna, ne sme sekati ali odsekati svoje desne roke.«

Parafiranje zamaknjeno na sredo popoldne, podpis v petek

Na ministrstvu za javno upravo so na opozorila sindikatov v ponedeljek odgovorili, da je sindikalna stran predlog omenjene kolektivne pogodbe prejela večkrat, 9. in 23. septembra ter še 8. oktobra. Ključni razlog, da so sindikati zapustili pogajanja, po oceni vlade »ni vezan na obravnavo kolektivne pogodbe, temveč na dejstvo, da vladna stran ne more privoliti v linearno poviševanje plač za vse zaposlene za štiri oz. pet plačnih razredov, kot predlaga sindikalna stran«.

Cvetko: »Povprečen dvig plačnih razredov v novi plačni reformi znaša 5,6 plačnega razreda, javnim uslužbencem v II. stebru ponujajo samo 3 plačne razrede.«

Pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi plačnega sistema v javnem sektorju potekajo že od jeseni 2022, vlada pa je sprva načrtovala, da bodo s sindikalno stranjo vsebine kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev, ki so jih usklajevali na stebrnih pogajanjih, parafirali v ponedeljek. A Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) je v dopisu vladi in njeni pogajalski skupini v ponedeljek dopoldne predlagala, da se parafiranje kolektivnih pogodb in dogovorov v okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja prestavi na sredo. »Sindikati smo vabljeni na parafo, hkrati pa vseh dokumentov nismo niti videli, kaj šele, da bi jih lahko pregledali. To velja vsaj za stebrna pogajanja. To, da smo, vsaj v enem od stebrov, za pregled stotin delovnih mest dobili le nekaj ur časa, je do sindikatov podcenjujoče,« so včeraj sporočili iz KSJS, ki jo vodi Branimir Štrukelj. Vlada je pozivu ugodila in parafiranje dokumentov prestavila na sredo ob 15. uri.

Sindikati imajo do takrat čas, da se podrobneje seznanijo z vsebino in se do nje pred parafiranjem tudi opredelijo. Potem, ko bo plačni zakon s predvideno krovno kolektivno pogodbo za javni sektor in kolektivnimi pogodbami dejavnosti, v četrtek potrdila vlada, jo bodo sindikati predvidoma podpisali v petek.

M. P.