Sindikati državnih uslužbencev pozivajo h konstruktivnemu pogajalskemu procesu in opozarjajo, da je vrag vzel šalo

3. 4. 2024

Sindikati, združeni v okviru II. plačnega stebra v javnem sektorju, so danes opozorili na poniževalen odnos vladne strani do sindikatov v okviru pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Ker vlada svoji pogajalski skupini ni podelila ustreznega mandata za nadaljevanje pogajalskega procesa, so stebrna pogajanja trenutno v mrtvem teku.

Sindikati, ki med drugim zastopajo državne uradnike, zaposlene v zaporih in finančni upravi, policiste, vojake, poklicne gasilce in veterinarje, sodelujejo na pogajanjih za t. i. drugi plačni steber. V torek, 26. marca, je potekala seja pogajalske komisije drugega plačnega stebra, na kateri je vodja vladne pogajalske skupine Branko Vidič, sindikalno pogajalsko skupino seznanil, da vladna pogajalska stran ni pripravila proti predloga za odpravo plačnih nesorazmerij, saj da nima mandata vlade, kljub temu, da je bilo na predhodni seji pogajalske komisije, štirinajst dni prej, zagotovljeno, da bo vladna stran protipredlog pripravila, je stanje uvodoma predstavil Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS).

»Od aktualnega pogajalskega procesa nimamo veliko. V letu in pol se ni zgodilo nič ključnega, prišli smo do točke, da moramo vlado pozvati, naj svoje metode spremeni,« je dejal sindikalist in poudaril, da po njegovih izkušnjah večjih sprememb v novem plačnem sistemu ne gre pričakovati. »Vnaprej so nam obljubljali nebesa, kako bo to dobro urejeno, a tega ne bo, glede na to, da želijo odpravo plačnih nesorazmerij razvleči do konca tega desetletja. Kar pomeni, da bo vse tisto, kar nam država obljublja – to je 1,3 milijarde evrov – pojedla inflacija,« je dodal Verk.

Vlada se po mnenju sindikatov združenih v okviru drugega plačnega stebra ne zaveda, da prav državna uprava v Sloveniji ohranja delovanje države, predvsem javnega reda in miru. Učinkovito in transparentno delovanje javnega sektorja pa zagotavlja varnost in izpolnjevanje interesov državljanov ter državljank. Zato so sprejeli odločitev, da nadaljevanje pogovorov, na način, ko vladna stran največjo skupino socialnih partnerjev preprosto postavlja pred dejstvo in s tem onemogoča poštena pogajanja, ni več smiselno – vse dokler vlada svoji pogajalski skupini ne podeli ustreznega mandata za nadaljevanje pogajalskega procesa.

Ali vlada sploh želi konstruktivno nadaljevati pogovore?

Poleg tega sindikalna pogajalska skupina vladno stran v okviru centralnih pogajanj in pogajanj v okviru II. plačnega stebra že dalj časa neuspešno poziva za posredovanje odgovorov na nekatera ključna vprašanja, ki izhajajo iz Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. Za uspešno in konstruktivno nadaljevanje pogovorov sindikalna pogajalska skupina pričakuje odgovore na vprašanja, ki jih terja tudi njihovo članstvo, in sicer:

• Kaj vladna stran sploh razume kot nesorazmerja v osnovnih plačah iz omenjenega dogovora?
• Katera plačna nesorazmerja v osnovnih plačah je ugotovila vlada in na njihovi podlagi podala predlog z njihovo odpravo?
• Na podlagi katerih meril in kriterijev je vlada ugotovila nesorazmerja v osnovnih plačah v pogovorih s socialnimi partnerji, ki so z vlado po sklenitvi Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju sklenili parcialne dogovore o odpravi plačnih nesorazmerij in novih uvrstitvah delovnih mest?
• Kakšna je ocena finančnih posledic vseh sklenjenih dogovorov, ki vsebujejo dvige osnovnih plač, po presečnem datumu 3. 12. 2018, katerih izvršitev bo financirana iz trenutno ocenjene skupne finančne kvote, namenjene odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju?

Vlada naj svoji pogajalski skupini vendarle podeli mandat za pogajanja

Sindikalni pogajalci odgovor vlade in podelitev novega mandata vladni pogajalski skupini pričakujejo najpozneje do jutri, 4. aprila, ko se bodo tudi nadaljevala stebrna pogajanja. Sicer pa na sindikalni strani po besedah Davida Švarca, predsednika Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS), ugotavljajo, da vlada nima celovitega modela za odpravo plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah, metodologije ali pa vsaj »nekih razumnih kriterijev za odpravo plačnih nesorazmerij«. Pogajanja s to skupino javnih uslužbencev pa so nekakšna prepričevanja, da denarja za izvedbo ni dovolj. »Vlada naj pripravi resen predlog odprave plačnih nesorazmerij, ki ne posega dodatno v prejemke javnih uslužbencev, kot sta prevoz na delo in dopust, saj trenutno po naših ocenah plačnih nesorazmerij ne odpravlja, ampak v marsikaterem primeru celo poglablja,« je bil oster Švarc.

Mladi se ne zanimajo za poklic na minimalni plači

Sindikati zaskrbljeno ugotavljajo, da postajajo žrtve dogovorov vlade s posameznimi poklicnimi skupinami, saj je »vlada pravzaprav nekaterim poklicnim skupinam postregla pethodno kosilo, medtem ko je državni upravi vrgla zgolj pomije. Minili so časi Cankarjevih hlapcev, tokrat je zares dovolj,« je bil slikovit predsednik policijskega sindikata Rok Cvetko, ki je opozoril, da največ kadra primanjkuje v kritični infrastrukturi državne uprave. »Če bo šlo tako naprej, bo policija v peti letih postala neoperativna, saj ni več motivacijskega faktorja, da bi se mladi odločali za takšno delo.«

Temu je pritrdil tudi predsednik Sindikata ministrstva za obrambo (SMO) Marjan Lah, ki je povedal, da bo okrog 40 od skupaj 130 operaterjev v regionalnih centrih za obveščanje, ki trenutno stavkajo, čez dve leti izpolnilo pogoje za upokojitev, mladi pa se za to delo ne zanimajo več, saj se najnižja osnovna plača začne pri minimalni plači in ni konkurenčna. »Uniformirani poklici so bili v preteklosti, tudi zaradi poklicnih tveganj, ki so jim delavke in delavci izpostavljeni, uvrščeni višje kot pomočnice vzgojiteljic, zdaj pa jih tlačijo v ta plačni razred,« je povedal Lah. V SMO upajo, da bo podelitev mandata vladni pogajalski skupini  pozitivno vplivala na nadaljevanje pogajalskega procesa.

Kadrovsko stisko precej občutijo tudi pravosodni policisti v Mariboru, ki so bolniško odsotni več kot običajno, je v zaključnem delu situacijo v javni upravi strnil Frančišek Verk. Zgolj v Mariboru jih je bilo naenkrat bolniško odsotnih kar štirideset, novo zaposlenih pa ni dovolj, saj nihče noče prejemati začetne plače tri plačne razrede pod minimalno plačo. »Vlada naj se vendarle odloči, ali želi še naprej imeti kadrovsko podhranjene upravne enote in prenapolnjene zapore, ki jih nadzira vsega 60 državnih inšpektorjev za delo,« je dejal Verk in opozoril, da kljub včeraj spremenjenim uradnim uram Upravne enote Ljubljana, delavke in delavci na upravnih enotah po Sloveniji, zaradi nizkih plač in preobremenjenosti, prav danes že četrto sredo zapored stavkajo.

Miha Poredoš